Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 149
Bo‘idar Jezernik
DVA OBRAZA PODOBE PRIMO@A TRUBARJA
Nove politične skupine (narodi), ki so se v devetnajstem stoletju
začele pojavljati v Evropi, so bile še v drugi polovici stoletja v notra-
njeavstrijskih deželah habsburške monarhije novost, za katero so-
dobniki niso imeli nobene podlage v osebni izkušnji. Kot je zapisal
prvi slovenski časopis, tedaj vsi »Slovenci« niso niti razlikovali med
besedama narodno in nerodno: »Nektéri Slovenci ne razločijo, kakor je
potréba, teh dveh besedi: narodno in nerodno. Narodno je nekaj lepi-
ga, kar je jednimu ali drugimu narodu lastniga, zato se reče: národ-
nost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga. Ungeschick-
lichkeit. Gerdo bi bilo, ako bi mi te dve clo različne besede razločiti
ne znali. Zato v glavo si jo zarežimo!« (Nepodpisano 1844: 155.)
Veliki možje in zgodovina
Da se je neka skupnost mogla oblikovati kot narod, je morala imeti
določene povezovalne elemente: skupen jezik, preteklost, prihodnost,
usodo, ljudsko kulturo, vrednote, okuse in pokrajino (Lowenthal
1996: 63). Za romantično razpoloženje devetnajstega stoletja je bilo
bolj ko ne samoumevno, da je zgodovina delo velikih mož, herojev.
Oni naj bi bili tisti, ki so s svojo jasnovidnostjo, delavnostjo, po-
žrtvovalnostjo in vztrajnostjo vodili množice v svetlo prihodnost.
Zato je nacionalizem devetnajstega stoletja rabil še tako imenovane
velike može ali velmože oziroma heroje, v katerih so videli »zrcalo
njih dobe ter vir navdušenja in izpodbude« (Gangl 1905: 3). Najbolj
značilen predstavnik tega pogleda na zgodovino je bil Thomas Car-
lyle, ki je menil, da je »Zgodovina Človeštva, zgodovina človekovih
dosežkov, v resnici Zgodovina Velikih Mož, ki so tu delovali. Ti
147
DVA OBRAZA PODOBE PRIMO@A TRUBARJA
Nove politične skupine (narodi), ki so se v devetnajstem stoletju
začele pojavljati v Evropi, so bile še v drugi polovici stoletja v notra-
njeavstrijskih deželah habsburške monarhije novost, za katero so-
dobniki niso imeli nobene podlage v osebni izkušnji. Kot je zapisal
prvi slovenski časopis, tedaj vsi »Slovenci« niso niti razlikovali med
besedama narodno in nerodno: »Nektéri Slovenci ne razločijo, kakor je
potréba, teh dveh besedi: narodno in nerodno. Narodno je nekaj lepi-
ga, kar je jednimu ali drugimu narodu lastniga, zato se reče: národ-
nost: Nationalität. Nerodno je pa nekaj malovredniga. Ungeschick-
lichkeit. Gerdo bi bilo, ako bi mi te dve clo različne besede razločiti
ne znali. Zato v glavo si jo zarežimo!« (Nepodpisano 1844: 155.)
Veliki možje in zgodovina
Da se je neka skupnost mogla oblikovati kot narod, je morala imeti
določene povezovalne elemente: skupen jezik, preteklost, prihodnost,
usodo, ljudsko kulturo, vrednote, okuse in pokrajino (Lowenthal
1996: 63). Za romantično razpoloženje devetnajstega stoletja je bilo
bolj ko ne samoumevno, da je zgodovina delo velikih mož, herojev.
Oni naj bi bili tisti, ki so s svojo jasnovidnostjo, delavnostjo, po-
žrtvovalnostjo in vztrajnostjo vodili množice v svetlo prihodnost.
Zato je nacionalizem devetnajstega stoletja rabil še tako imenovane
velike može ali velmože oziroma heroje, v katerih so videli »zrcalo
njih dobe ter vir navdušenja in izpodbude« (Gangl 1905: 3). Najbolj
značilen predstavnik tega pogleda na zgodovino je bil Thomas Car-
lyle, ki je menil, da je »Zgodovina Človeštva, zgodovina človekovih
dosežkov, v resnici Zgodovina Velikih Mož, ki so tu delovali. Ti
147
