Page 195 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 195
MARKO KER[EVAN
ljudskega jezika v svojem znanem nemškem predgovoru k prvemu
delu Nove zaveze: »Bog ve, da sem še v tistem času, ko sem pri vas
pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig, večkrat
vzdihoval in klical k Bogu, naj zaradi posvečevanja (Heiligung) svojega
imena in razširitve svojega kraljestva tudi naše ubogo preprosto
dobrosrčno slovensko ljudstvo (Volk) pomilosti in ga obdari z veliko
milostjo in darom, da se bo tudi njegov jezik pisal in bral kakor jezik
drugih narodov ter da bi se Sveto pismo in druge krščanske knjige
prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvaškem jeziku.« (Prim.
SPP: 71–72)
Zaradi te dvojne zveze med ljudskim jezikom in Božjo besedo –
razumljivi ljudski jezik kot sredstvo/pot Božje milosti in kot sredstvo/
pot človeškega odgovora, čaščenja in posvečevanja Božjega imena – je
mesto ljudskega jezika tudi v jedru oznanjanja Božje besede v Cerkvi
in njenem bogoslužju: »Hočemo, da se v naši Kranjski deželi psalmi,
pesmi in druge božje službe, sveti zakramenti, doprinašajo in delijo v
slovenskem kranjskem jeziku«. (Cerkovna ordninga 1564; SPP: 173;
TZD III: 484.)
Cerkev je creatura verbi (Luther). »Cerkev Božja« je cerkev Božje
besede, nastala je po njej, obstaja zaradi njenega oznanjevanja. Člo-
veški govor je seveda govor v nekem ljudskem jeziku. Trubarjeve
besede o »cerkvi Božji slovenskega jezika« pregnantno izražajo to
temeljno spoznanje o naravi cerkve kot cerkve Božje besede.
III. »CERKEV BOŽJA SLOVENSKEGA JEZIKA«
V vseh teh komponentah oznanjanja Božje besede kot obstoja/
dogajanja cerkve kot cerkve, je navzoč ljudski jezik. Cerkev Božja je
kot cerkev Božje besede vedno cerkev Božja nekega ljudskega jezika.
Ni slučajno, da je Trubar začetek ustanavljanja »Cerkve Božje sloven-
skega jezika« pripisal »Božjemu duhu«, ki je v Slovencih »zbudil
lakoto in žejo po evangeliju« (uvod v Ta evangeli Svetiga Matevža). Ob
tem ne gre prezreti, nasprotno, treba je podčrtati, da Trubar v sloven-
skem predgovoru k pismom apostola Pavla, ko govori o Cerkvi,
(protestantsko) opozori/pojasni: »Cerkev, to je, skupnost (gmajna)
193
ljudskega jezika v svojem znanem nemškem predgovoru k prvemu
delu Nove zaveze: »Bog ve, da sem še v tistem času, ko sem pri vas
pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig, večkrat
vzdihoval in klical k Bogu, naj zaradi posvečevanja (Heiligung) svojega
imena in razširitve svojega kraljestva tudi naše ubogo preprosto
dobrosrčno slovensko ljudstvo (Volk) pomilosti in ga obdari z veliko
milostjo in darom, da se bo tudi njegov jezik pisal in bral kakor jezik
drugih narodov ter da bi se Sveto pismo in druge krščanske knjige
prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvaškem jeziku.« (Prim.
SPP: 71–72)
Zaradi te dvojne zveze med ljudskim jezikom in Božjo besedo –
razumljivi ljudski jezik kot sredstvo/pot Božje milosti in kot sredstvo/
pot človeškega odgovora, čaščenja in posvečevanja Božjega imena – je
mesto ljudskega jezika tudi v jedru oznanjanja Božje besede v Cerkvi
in njenem bogoslužju: »Hočemo, da se v naši Kranjski deželi psalmi,
pesmi in druge božje službe, sveti zakramenti, doprinašajo in delijo v
slovenskem kranjskem jeziku«. (Cerkovna ordninga 1564; SPP: 173;
TZD III: 484.)
Cerkev je creatura verbi (Luther). »Cerkev Božja« je cerkev Božje
besede, nastala je po njej, obstaja zaradi njenega oznanjevanja. Člo-
veški govor je seveda govor v nekem ljudskem jeziku. Trubarjeve
besede o »cerkvi Božji slovenskega jezika« pregnantno izražajo to
temeljno spoznanje o naravi cerkve kot cerkve Božje besede.
III. »CERKEV BOŽJA SLOVENSKEGA JEZIKA«
V vseh teh komponentah oznanjanja Božje besede kot obstoja/
dogajanja cerkve kot cerkve, je navzoč ljudski jezik. Cerkev Božja je
kot cerkev Božje besede vedno cerkev Božja nekega ljudskega jezika.
Ni slučajno, da je Trubar začetek ustanavljanja »Cerkve Božje sloven-
skega jezika« pripisal »Božjemu duhu«, ki je v Slovencih »zbudil
lakoto in žejo po evangeliju« (uvod v Ta evangeli Svetiga Matevža). Ob
tem ne gre prezreti, nasprotno, treba je podčrtati, da Trubar v sloven-
skem predgovoru k pismom apostola Pavla, ko govori o Cerkvi,
(protestantsko) opozori/pojasni: »Cerkev, to je, skupnost (gmajna)
193
