Page 365 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 365
JEAN CALVIN
vitna ali izpolnjena, je razlog na dlani: Bog namreč ne da Duha
preporoda vsem, ki jim ponudi svojo Besedo, da bi se mu zavezali.
Čeprav so od zunaj povabljeni, nimajo dovolj kreposti, da bi vzdržali
do konca. Zunanja poklicanost brez skrivnega učinka Svetega Duha
je kot povprečna milost nekje med zavrženostjo ljudi in izvoljenostjo
vernih, ki so dejanski Božji otroci.22 Ljudstvo Izraela je bilo odmerjena
dediščina Boga, a je bilo kljub temu veliko vsiljivcev; toda ker mu
Bog ni brezpogojno obljubil, da mu bo Oče in Odrešenik, je, s tem ko
ga je poklical, upošteval tako nezasluženo naklonjenost kot sprijeno
izdajstvo upornih odpadnikov, ki niso mogli izničiti njegove resnice.
S tem ko si je prihranil ostanek, se je pokazalo, da je njegov klic
nepovraten,23 saj je spoštoval svojo zavezo, ko je svoje občestvo izbral
med potomci Abrahama namesto med brezbožnimi narodi. In četudi
jo je omejil na majhno število ljudi, ker jo večina zaradi svoje nevere
ni bila sposobna skleniti,24 je poskrbel, da ne bodo izgubili svoje moči.
Skratka, posvojitev vsega Abrahamovega rodu je bila kot vidna
podoba višje in boljše dobrote, ki je lastna le pravim izvoljencem.
Zato sveti Pavel tako natančno razlikuje Abrahamove otroke po mesu
in otroke po duhu, ki so bili poklicani po Izaku (Rim 9, 7–8). Torej ne
zato, ker bi bilo nizkotno in nekoristno biti Abrahamovi otroci – tega
ne moremo reči, ne da bi hkrati onečastili zavezo odrešenja, po kateri
so bili dediči obljube – temveč zato, ker je nepreklicna odločitev Boga,
s katero on predestinira, kakor hoče, razkrila svojo dobroto za odre-
šenje tistih, ki so poklicani po duhu.
Bralce vendarle prosim in opominjam, naj se ne obremenjujejo z
enim ali drugim stališčem, vse dokler ne slišijo pričevanj Svetega
pisma, takrat bodo uvideli, kaj si velja zapomniti.
Sklep: Povzetek pričujočega in treh naslednjih poglavij
Trdimo torej, kot jasno kaže Sveto pismo, da je Bog po večni in
nepreklicni odločitvi nekoč odredil, komu je namenil odrešenje in
komu pogubljenje.
22 Calvin obravnava splošno ali zunanjo ter posebno poklicanost, notranjo in
zunanjo, v poglavju XXIV.
23 Nepreklicen.
24 Sprejeti.
363
vitna ali izpolnjena, je razlog na dlani: Bog namreč ne da Duha
preporoda vsem, ki jim ponudi svojo Besedo, da bi se mu zavezali.
Čeprav so od zunaj povabljeni, nimajo dovolj kreposti, da bi vzdržali
do konca. Zunanja poklicanost brez skrivnega učinka Svetega Duha
je kot povprečna milost nekje med zavrženostjo ljudi in izvoljenostjo
vernih, ki so dejanski Božji otroci.22 Ljudstvo Izraela je bilo odmerjena
dediščina Boga, a je bilo kljub temu veliko vsiljivcev; toda ker mu
Bog ni brezpogojno obljubil, da mu bo Oče in Odrešenik, je, s tem ko
ga je poklical, upošteval tako nezasluženo naklonjenost kot sprijeno
izdajstvo upornih odpadnikov, ki niso mogli izničiti njegove resnice.
S tem ko si je prihranil ostanek, se je pokazalo, da je njegov klic
nepovraten,23 saj je spoštoval svojo zavezo, ko je svoje občestvo izbral
med potomci Abrahama namesto med brezbožnimi narodi. In četudi
jo je omejil na majhno število ljudi, ker jo večina zaradi svoje nevere
ni bila sposobna skleniti,24 je poskrbel, da ne bodo izgubili svoje moči.
Skratka, posvojitev vsega Abrahamovega rodu je bila kot vidna
podoba višje in boljše dobrote, ki je lastna le pravim izvoljencem.
Zato sveti Pavel tako natančno razlikuje Abrahamove otroke po mesu
in otroke po duhu, ki so bili poklicani po Izaku (Rim 9, 7–8). Torej ne
zato, ker bi bilo nizkotno in nekoristno biti Abrahamovi otroci – tega
ne moremo reči, ne da bi hkrati onečastili zavezo odrešenja, po kateri
so bili dediči obljube – temveč zato, ker je nepreklicna odločitev Boga,
s katero on predestinira, kakor hoče, razkrila svojo dobroto za odre-
šenje tistih, ki so poklicani po duhu.
Bralce vendarle prosim in opominjam, naj se ne obremenjujejo z
enim ali drugim stališčem, vse dokler ne slišijo pričevanj Svetega
pisma, takrat bodo uvideli, kaj si velja zapomniti.
Sklep: Povzetek pričujočega in treh naslednjih poglavij
Trdimo torej, kot jasno kaže Sveto pismo, da je Bog po večni in
nepreklicni odločitvi nekoč odredil, komu je namenil odrešenje in
komu pogubljenje.
22 Calvin obravnava splošno ali zunanjo ter posebno poklicanost, notranjo in
zunanjo, v poglavju XXIV.
23 Nepreklicen.
24 Sprejeti.
363
