Page 368 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 368
PREVODI
ljudi? Njihova srca objema od znotraj, potiska jih in vleče z njihovo
voljo, ki jo je oblikoval v njih.10
Toda ne smemo pozabiti tega, kar dodaja: Ker ne o številu ne o
družbi predestiniranih ne vemo, kaj jim ali jim ne pripada, moramo
biti vdani želji po odrešenju vseh. Če je temu tako, si moramo
prizadevati, da bi napravili vse za tiste, ki jih srečamo, udeležene v
našem miru.11 Navsezadnje ta ne pride nad tiste, ki niso otroci
miru.12
Skratka, kolikor je on v nas, moramo zdravo in ostro grajati vse,
kakor z zdravilom, da ne bi pogubili in izgubili drugih; toda na Bogu
je, da napravi našo grajo koristno za tiste, ki jim je to vnaprej usodil.13
XXIV. POGLAVJE
O tem, da izvoljenost potrdi klic Boga: in da nasprotno pogubljeni
pritegujejo k sebi pravično pogubo, ki jim je usojena
I. § 1 do 11: Uspela poklicanost izvoljenih
1. § 1 in 2: Izvor in narava klica. Uspela poklicanost izvoljenih je
posledica njihove milostne izvoljenosti (1). V uspeli izvoljenosti je
razsvetljenje Svetega Duha povezano s pridiganjem Besede (2).
2. § 3 do 7: Kako si vernik zagotovi svojo izvoljenost? Izvoljenost ni
odvisna ne od volje ne od vere človeka (3). Gotovost naše izvoljenosti
v zadostni meri dokazuje Beseda. Pričevanje svetega Bernarda (4).
Temelj, resničnost in gotovost naše izvoljenosti so edinole v Kristusu
(5), ki nas pokliče, ki je naš suvereni pastir in ki brez prestanka
potrjuje našo izvoljenost. Uspela poklicanost predpostavlja končno
stanovitnost (6). Z zaupljivo ponižnostjo si vernik zagotovi stano-
vitnost (7).
10 Ibid.
11 Poudarimo ta sklep, ki odgovarja na pogosti očitek, da je nauk o izvoljenosti
ovira za zavzeto evangelizacijo.
12 Avguštin, O graji in o milosti, pogl. 15, 45.
13 Ibid., pogl. 16, 49.
366
ljudi? Njihova srca objema od znotraj, potiska jih in vleče z njihovo
voljo, ki jo je oblikoval v njih.10
Toda ne smemo pozabiti tega, kar dodaja: Ker ne o številu ne o
družbi predestiniranih ne vemo, kaj jim ali jim ne pripada, moramo
biti vdani želji po odrešenju vseh. Če je temu tako, si moramo
prizadevati, da bi napravili vse za tiste, ki jih srečamo, udeležene v
našem miru.11 Navsezadnje ta ne pride nad tiste, ki niso otroci
miru.12
Skratka, kolikor je on v nas, moramo zdravo in ostro grajati vse,
kakor z zdravilom, da ne bi pogubili in izgubili drugih; toda na Bogu
je, da napravi našo grajo koristno za tiste, ki jim je to vnaprej usodil.13
XXIV. POGLAVJE
O tem, da izvoljenost potrdi klic Boga: in da nasprotno pogubljeni
pritegujejo k sebi pravično pogubo, ki jim je usojena
I. § 1 do 11: Uspela poklicanost izvoljenih
1. § 1 in 2: Izvor in narava klica. Uspela poklicanost izvoljenih je
posledica njihove milostne izvoljenosti (1). V uspeli izvoljenosti je
razsvetljenje Svetega Duha povezano s pridiganjem Besede (2).
2. § 3 do 7: Kako si vernik zagotovi svojo izvoljenost? Izvoljenost ni
odvisna ne od volje ne od vere človeka (3). Gotovost naše izvoljenosti
v zadostni meri dokazuje Beseda. Pričevanje svetega Bernarda (4).
Temelj, resničnost in gotovost naše izvoljenosti so edinole v Kristusu
(5), ki nas pokliče, ki je naš suvereni pastir in ki brez prestanka
potrjuje našo izvoljenost. Uspela poklicanost predpostavlja končno
stanovitnost (6). Z zaupljivo ponižnostjo si vernik zagotovi stano-
vitnost (7).
10 Ibid.
11 Poudarimo ta sklep, ki odgovarja na pogosti očitek, da je nauk o izvoljenosti
ovira za zavzeto evangelizacijo.
12 Avguštin, O graji in o milosti, pogl. 15, 45.
13 Ibid., pogl. 16, 49.
366
