Page 367 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 367
JEAN CALVIN
XXIII. POGLAVJE
Zavrnitev klevet, ki jih vedno naprtijo temu nauku
[…]
14. Preudarnost in ljubezen1 sta nujni v učenju o predestinaciji
Četudi je imel ta sveti doktor2 posebno željo vzgajati, je opozarjal,
da je treba vzgojo uravnati glede na to, kar je resnično, da bi se na ta
način, kolikor je le mogoče, obvarovali pred pohujšanjem. Kajti
pokazal je, da je mogoče tisto, čemur pravimo resnično,3 dobro
uskladiti s koristnim.
Če bi kdo takole govoril ljudstvu: Če ne verujete, je temu tako
zato, ker ste predestinirani za pogubo! Ne le da bi hranil lenobo,
marveč bi tudi spodbujal hudobijo. Če bi kdo napravil še večji greh,
rekoč, da s tem, ko ne verujejo v prihodnost,4 kažejo, da so po-
gubljeni, potem bi bilo to prej preklinjanje kot vzgajanje.5 Tako hoče
sveti Avguštin te ljudi zavrniti, ker nimajo okusa in begajo pre-
prosteže: vendar vztraja, da nima nihče koristi od graje, razen tisti, ki
pridobi, četudi brez graje, zato ker mu pri tem pomaga njegovo6
usmiljenje. Torej to, da pomaga enemu in ne drugemu, ni razlog, da
bi o tem sodila glina, ne pa lončar.7
In potem doda: Kadar ljudje zaradi predestinacije prispejo ali se
povrnejo na pot pravice, kdo je tisti, ki očedi njihova srca, da bi jih
odrešil, če ne tisti, ki daje rast temu, kar zastopnik sadi in zaliva (1
Kor 3,6)? Če torej hoče odrešiti, ni svobodne volje, ki bi se mu uprla.8
Zato ni nobenega dvoma, da se volja ljudi ne more upirati tisti, ki je
od Boga – ki je naredil na nebu in na zemlji vse, kar je hotel, in ki je
naredil, kar ima še priti – videli smo, da je naredil, kar se mu je zdelo,
da je volja ljudi.9 In še: ali jih pripne na telesne vezi, kadar hoče voditi
1 Charis: ljubezen in usmiljenje; prijetnost, ljubkost, prostovoljnost, dobrosrčnost
(op. prev.).
2 Sveti Avguštin, ki ga je Calvin večkrat navajal.
3 Celotna resničnost.
4 Prihodnje življenje (op. prev.).
5 Avguštin, O daru vztrajnosti (De dono perseverantiae), pogl. 14, 61,
6 Božje (op. prev.).
7 Avguštin, O graji in o milosti (De correptione et gratia liber), pogl. 5, 8.
8 Ibid., pogl. 14, 43.
9 Ibid., pogl. 14, 45.
365
XXIII. POGLAVJE
Zavrnitev klevet, ki jih vedno naprtijo temu nauku
[…]
14. Preudarnost in ljubezen1 sta nujni v učenju o predestinaciji
Četudi je imel ta sveti doktor2 posebno željo vzgajati, je opozarjal,
da je treba vzgojo uravnati glede na to, kar je resnično, da bi se na ta
način, kolikor je le mogoče, obvarovali pred pohujšanjem. Kajti
pokazal je, da je mogoče tisto, čemur pravimo resnično,3 dobro
uskladiti s koristnim.
Če bi kdo takole govoril ljudstvu: Če ne verujete, je temu tako
zato, ker ste predestinirani za pogubo! Ne le da bi hranil lenobo,
marveč bi tudi spodbujal hudobijo. Če bi kdo napravil še večji greh,
rekoč, da s tem, ko ne verujejo v prihodnost,4 kažejo, da so po-
gubljeni, potem bi bilo to prej preklinjanje kot vzgajanje.5 Tako hoče
sveti Avguštin te ljudi zavrniti, ker nimajo okusa in begajo pre-
prosteže: vendar vztraja, da nima nihče koristi od graje, razen tisti, ki
pridobi, četudi brez graje, zato ker mu pri tem pomaga njegovo6
usmiljenje. Torej to, da pomaga enemu in ne drugemu, ni razlog, da
bi o tem sodila glina, ne pa lončar.7
In potem doda: Kadar ljudje zaradi predestinacije prispejo ali se
povrnejo na pot pravice, kdo je tisti, ki očedi njihova srca, da bi jih
odrešil, če ne tisti, ki daje rast temu, kar zastopnik sadi in zaliva (1
Kor 3,6)? Če torej hoče odrešiti, ni svobodne volje, ki bi se mu uprla.8
Zato ni nobenega dvoma, da se volja ljudi ne more upirati tisti, ki je
od Boga – ki je naredil na nebu in na zemlji vse, kar je hotel, in ki je
naredil, kar ima še priti – videli smo, da je naredil, kar se mu je zdelo,
da je volja ljudi.9 In še: ali jih pripne na telesne vezi, kadar hoče voditi
1 Charis: ljubezen in usmiljenje; prijetnost, ljubkost, prostovoljnost, dobrosrčnost
(op. prev.).
2 Sveti Avguštin, ki ga je Calvin večkrat navajal.
3 Celotna resničnost.
4 Prihodnje življenje (op. prev.).
5 Avguštin, O daru vztrajnosti (De dono perseverantiae), pogl. 14, 61,
6 Božje (op. prev.).
7 Avguštin, O graji in o milosti (De correptione et gratia liber), pogl. 5, 8.
8 Ibid., pogl. 14, 43.
9 Ibid., pogl. 14, 45.
365
