Page 370 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 370
PREVODI
dobrega, dokler jih ni poklical. Toda po drugi strani so, ko so bili
poklicani, že nekako posedovali svojo izvoljenost. Iz tega razloga je
sveti Pavel imenoval duha, ki ga prejmejo, duh posinovljenja (Rim
8,15–16) in tudi pečat in poroštvo prihodnje dediščine (Ef 1,13–14; 2
Kor 1,22, idr.), kolikor je s svojim pričevanjem potrdil in odtisnil v
njihova srca gotovost te posinovljenosti. Četudi namreč evangelij
govori o vrelcu vodnjaka izvoljenosti, ta vodnjak sam po sebi nikakor
ne bo tako zaprt preizkus, ker je skupen za vse, tudi za pogubljene.
Toda Bog svoje izvoljene učinkovito pouči, da bi jih navezal na vero,
kot smo ponazorili zgoraj:15 Samo tisti, ki je od Boga, on je videl
Očeta (Jn 6,46), in ne drugi. Item: Razodel sem tvoje ime ljudem,
katere si mi dal (Jn 17,6). Drugje je namreč dejal: Nihče ne more priti
k meni, če ga ne pritegne Oče (Jn 6,44). Mesto, ki ga je sveti Avguštin
skrbno premislil, ko je dejal takole: Če, kot priča resnice,16 tisti, ki je
izvedel od Očeta, da pride, vendarle ne pride, potem tega od Očeta
sploh ni izvedel. Ni potemtakem posledičen,17 saj tisti, ki lahko pride,
tudi pride, s tem da to hoče in naredi: toda vsakdo, ki ga je Oče poučil,
ne le da lahko pride, temveč tudi pride. In tako imamo napredovanje
možnosti, nagib volje in učinek delovanja.18
Še jasneje govori o tem na drugem mestu. Kaj hočemo reči s tem:
Vsakdo, ki je izvedel od mojega Očeta in je slišal, pride k meni: s tem
da ni nikogar, ki bi slišal in izvedel od mojega Očeta, pa ne bi prišel k
Jezusu Kristusu? Kajti vsi tisti, ki slišijo in izvedo, pridejo, kdorkoli
pa, ki ne pride, ni ne slišal ne izvedel. Kajti prišel bi, če bi slišal in
izvedel. Ta šola, po kateri Oče vzgaja in je slišan, da bi prišli k
njegovemu Sinu, je zelo daleč od smisla mesa.19 Malo naprej dodaja:
Te milosti, ki je skrivnostno dana človeškim srcem, nikdar ne prejme
zakrknjeno srce, kajti dana je zato, da bi se srce odprlo. Ko je tako
Oče slišan v notrini, odstrani kamnito srce in da meseno srce (Ez
11,19). In tako naredi otroke obljube in posode usmiljenja, ki jih je
15 Temelji krščanske vere, 3. knjiga, XXII, 10.
16 Kot pričuje resnica evangelija.
17 Ne sledi si potemtakem.
18 Avguštin, O Kristusovi milosti in o izvirnem grehu (De gratia Christi et de peccato originali
liber), pogl. 14, 15; pogl. 31.
19 Avguštin, O predestinaciji svetnikov (De praedestinatione sanctorum), pogl. 8, 13.
368
dobrega, dokler jih ni poklical. Toda po drugi strani so, ko so bili
poklicani, že nekako posedovali svojo izvoljenost. Iz tega razloga je
sveti Pavel imenoval duha, ki ga prejmejo, duh posinovljenja (Rim
8,15–16) in tudi pečat in poroštvo prihodnje dediščine (Ef 1,13–14; 2
Kor 1,22, idr.), kolikor je s svojim pričevanjem potrdil in odtisnil v
njihova srca gotovost te posinovljenosti. Četudi namreč evangelij
govori o vrelcu vodnjaka izvoljenosti, ta vodnjak sam po sebi nikakor
ne bo tako zaprt preizkus, ker je skupen za vse, tudi za pogubljene.
Toda Bog svoje izvoljene učinkovito pouči, da bi jih navezal na vero,
kot smo ponazorili zgoraj:15 Samo tisti, ki je od Boga, on je videl
Očeta (Jn 6,46), in ne drugi. Item: Razodel sem tvoje ime ljudem,
katere si mi dal (Jn 17,6). Drugje je namreč dejal: Nihče ne more priti
k meni, če ga ne pritegne Oče (Jn 6,44). Mesto, ki ga je sveti Avguštin
skrbno premislil, ko je dejal takole: Če, kot priča resnice,16 tisti, ki je
izvedel od Očeta, da pride, vendarle ne pride, potem tega od Očeta
sploh ni izvedel. Ni potemtakem posledičen,17 saj tisti, ki lahko pride,
tudi pride, s tem da to hoče in naredi: toda vsakdo, ki ga je Oče poučil,
ne le da lahko pride, temveč tudi pride. In tako imamo napredovanje
možnosti, nagib volje in učinek delovanja.18
Še jasneje govori o tem na drugem mestu. Kaj hočemo reči s tem:
Vsakdo, ki je izvedel od mojega Očeta in je slišal, pride k meni: s tem
da ni nikogar, ki bi slišal in izvedel od mojega Očeta, pa ne bi prišel k
Jezusu Kristusu? Kajti vsi tisti, ki slišijo in izvedo, pridejo, kdorkoli
pa, ki ne pride, ni ne slišal ne izvedel. Kajti prišel bi, če bi slišal in
izvedel. Ta šola, po kateri Oče vzgaja in je slišan, da bi prišli k
njegovemu Sinu, je zelo daleč od smisla mesa.19 Malo naprej dodaja:
Te milosti, ki je skrivnostno dana človeškim srcem, nikdar ne prejme
zakrknjeno srce, kajti dana je zato, da bi se srce odprlo. Ko je tako
Oče slišan v notrini, odstrani kamnito srce in da meseno srce (Ez
11,19). In tako naredi otroke obljube in posode usmiljenja, ki jih je
15 Temelji krščanske vere, 3. knjiga, XXII, 10.
16 Kot pričuje resnica evangelija.
17 Ne sledi si potemtakem.
18 Avguštin, O Kristusovi milosti in o izvirnem grehu (De gratia Christi et de peccato originali
liber), pogl. 14, 15; pogl. 31.
19 Avguštin, O predestinaciji svetnikov (De praedestinatione sanctorum), pogl. 8, 13.
368
