Page 369 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 369
JEAN CALVIN
3. § 8 do 11: Obča poklicanost in posebna poklicanost. Razlika med
tema dvema poklicanostma (8). Juda je bil izbran, da bi bil v nadlego
apostolu, ne za odrešenje. Predestinacija krepi vero vernega (9).
Medtem ko čaka, da bi jih uspešno poklical, Bog varuje izvoljene pred
vsako brezupno brezbožnostjo (10); kljub temu izvoljeni niso nič
drugega kot vodene ovčice (11).
II. § 12 do 16: Dekret obsodbe, ki zadene pogubljene
1. § 12 do 14: Pogubljeni, odgovorni za svojo pogubo, ponazarjajo Božjo
slavo. Pogubljeni so prikrajšani za Božjo Besedo, ali pa jih Beseda
zakrkne (12). Kot instrument pravične Božje jeze, jih Beseda zakrkne
ali pa se jim zdi temačna (13). Po pravični Božji sodbi – ki je ne
moremo doumeti – pogubljeni, odgovorni za svojo pogubo, ponazar-
jajo Božjo slavo (14).
2. § 15 in 16: Pojasnilo odlomkov Pisma, ki navajajo proti Božjemu
dekretu. Ez 33,11; 1 Tim 2,4; idr.; 2 P1 3,9 (15). Obče obljube so
pogojene in niso v nasprotju z Božjim dekretom. Bog nima dveh
nasprotujočih si volj. V resnici ni Oče drugim kakor tistim, ki verujejo
vanj in so resnično njegovi otroci. Zadnji ugovori. Sklep (16).
1. Uspela poklicanost izvoljenih je posledica njihove milostne izvoljenosti
In vendar, da bi bila stvar jasnejša, bo tu razdelana, kar zadeva
tako poklicanost izvoljenih kot slepoto in zakrknjenost pogubljenih.
Dotaknil sem se že prve točke, ko sem zavrnil zmote onih, ki bi
radi v senci splošnosti obljub izenačili celotni človeški rod.14 Toda
Bog varuje svoj red, vtem ko s svojim klicem nazadnje razodene
milost, ki jo je pred tem skrival v sebi. Iz tega razloga lahko rečemo,
da s tem, ko pokliče, pričuje svoji izbiri. Kajti vnaprej je določil tiste,
za katere je vnaprej vedel, da so skladni s podobo njegovega
Sina. Torej je tiste, ki jih je vnaprej določil, tudi poklical; in tiste,
ki jih je poklical, je tudi opravičil, da bi jih nekoč poveličal (Rim
8,29–30).
Čeprav je Gospod, vtem ko je izvolil svoje, te posvojil kot svoje
otroke, kljub temu vidimo, da niso vzeli v posest tako velikega
14 Cf. Temelji krščanske vere, 3. knjiga, XXII, 10 in 11.
367
3. § 8 do 11: Obča poklicanost in posebna poklicanost. Razlika med
tema dvema poklicanostma (8). Juda je bil izbran, da bi bil v nadlego
apostolu, ne za odrešenje. Predestinacija krepi vero vernega (9).
Medtem ko čaka, da bi jih uspešno poklical, Bog varuje izvoljene pred
vsako brezupno brezbožnostjo (10); kljub temu izvoljeni niso nič
drugega kot vodene ovčice (11).
II. § 12 do 16: Dekret obsodbe, ki zadene pogubljene
1. § 12 do 14: Pogubljeni, odgovorni za svojo pogubo, ponazarjajo Božjo
slavo. Pogubljeni so prikrajšani za Božjo Besedo, ali pa jih Beseda
zakrkne (12). Kot instrument pravične Božje jeze, jih Beseda zakrkne
ali pa se jim zdi temačna (13). Po pravični Božji sodbi – ki je ne
moremo doumeti – pogubljeni, odgovorni za svojo pogubo, ponazar-
jajo Božjo slavo (14).
2. § 15 in 16: Pojasnilo odlomkov Pisma, ki navajajo proti Božjemu
dekretu. Ez 33,11; 1 Tim 2,4; idr.; 2 P1 3,9 (15). Obče obljube so
pogojene in niso v nasprotju z Božjim dekretom. Bog nima dveh
nasprotujočih si volj. V resnici ni Oče drugim kakor tistim, ki verujejo
vanj in so resnično njegovi otroci. Zadnji ugovori. Sklep (16).
1. Uspela poklicanost izvoljenih je posledica njihove milostne izvoljenosti
In vendar, da bi bila stvar jasnejša, bo tu razdelana, kar zadeva
tako poklicanost izvoljenih kot slepoto in zakrknjenost pogubljenih.
Dotaknil sem se že prve točke, ko sem zavrnil zmote onih, ki bi
radi v senci splošnosti obljub izenačili celotni človeški rod.14 Toda
Bog varuje svoj red, vtem ko s svojim klicem nazadnje razodene
milost, ki jo je pred tem skrival v sebi. Iz tega razloga lahko rečemo,
da s tem, ko pokliče, pričuje svoji izbiri. Kajti vnaprej je določil tiste,
za katere je vnaprej vedel, da so skladni s podobo njegovega
Sina. Torej je tiste, ki jih je vnaprej določil, tudi poklical; in tiste,
ki jih je poklical, je tudi opravičil, da bi jih nekoč poveličal (Rim
8,29–30).
Čeprav je Gospod, vtem ko je izvolil svoje, te posvojil kot svoje
otroke, kljub temu vidimo, da niso vzeli v posest tako velikega
14 Cf. Temelji krščanske vere, 3. knjiga, XXII, 10 in 11.
367
