Page 372 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 372
PREVODI
molitvi, preprosto obsodi njihovo zmoto, nato pa vztraja, da skupna
vsota odrešenja počiva na Božji milosti. In kaj drugega počnejo drugi
preroki, kot da nenehno pridigajo nezasluženo poklicanost od Boga?
[…]
3. Izvoljenost ni odvisna ne od volje ne od vere človeka
Tukaj moramo biti pozorni na dve napaki. Nekateri napravijo
človeka za družabnika Boga, da bi potrdili izvoljenost po Bogu, ki
jim je s tem dana. Tako je bila po njihovem človeku dana volja prek
Božjega nasveta. Kot če bi Pismo dejalo samo to, da nam je dal
zmožnost verovanja, in ne, da je vera v polni meri dar Boga.
Drugi, ne vem, kaj jih je zavedlo, izvoljenost podredijo veri, kot da
ne bi bilo tu ne gotovosti ne trdnosti glede tega, v kar verujemo.25
Kar zadeva nas, je torej povsem res, da se z verovanjem izvoljenost
potrdi in da se Božji sklep, ki je bil poprej skrit, udejanji; vendar pa se
pazimo, da ne bi razumeli česa drugega kot to, kar smo dejali zgoraj:
védimo, da se nam Božja posvojitev, ki nam ni bila znana, odkrije in
potrdi.
Vendar je narobe govoriti, če rečemo, da izvoljenost začne učinko-
vati, ko sprejmemo evangelij, in da pride šele tedaj v veljavo. Kar
zadeva nas, kot sem dejal, je treba iz evangelija prejeti gotovost o
izvoljenosti, saj če bi poskušali prodreti v večni Božji dekret, bi bilo
to za nas, kot da požiramo globočino. Toda po tistem, ko je Bog
potrdil in nas seznanil s tem, da smo izvoljeni, je treba pokazati višje,
iz strahu, da ne bi učinek zastrl vzroka. Ni namreč neumnost, ko
nam Pismo pravi, da nas je razsvetlil v skladu s tem, da nas je izvolil,
saj bi nas, če bi zavrnili misel o naši izvoljenosti, ta jasnina zaslepila.
Vendar ne zanikam, da za to, da bi bili gotovi v naše odrešenje, ne
začnemo z Besedo in da se mora pri tem vse naše zaupanje nanašati,
se naslanjati in se sklicevati na Boga kot našega Očeta. Kajti tisti, ki
hočejo plavati v oblakih,26 da bi si zagotovili Božji nasvet, ki nam ga
je položil v srce in v usta (5 Mz 30,14), spreobračajo celotni red. Našo
25 Tu gre za psihološki problem vernika, ki išče potrditev za svojo izvoljenost. Nismo
izvoljeni zato, ker verujemo, marveč verujemo, zato ker smo izvoljeni. Evangelij
prinaša gotovost izvoljenosti in vera jo potrdi.
26 Fantazirati, si izmišljati subtilnosti, špekulirati (op. prev.).
370
molitvi, preprosto obsodi njihovo zmoto, nato pa vztraja, da skupna
vsota odrešenja počiva na Božji milosti. In kaj drugega počnejo drugi
preroki, kot da nenehno pridigajo nezasluženo poklicanost od Boga?
[…]
3. Izvoljenost ni odvisna ne od volje ne od vere človeka
Tukaj moramo biti pozorni na dve napaki. Nekateri napravijo
človeka za družabnika Boga, da bi potrdili izvoljenost po Bogu, ki
jim je s tem dana. Tako je bila po njihovem človeku dana volja prek
Božjega nasveta. Kot če bi Pismo dejalo samo to, da nam je dal
zmožnost verovanja, in ne, da je vera v polni meri dar Boga.
Drugi, ne vem, kaj jih je zavedlo, izvoljenost podredijo veri, kot da
ne bi bilo tu ne gotovosti ne trdnosti glede tega, v kar verujemo.25
Kar zadeva nas, je torej povsem res, da se z verovanjem izvoljenost
potrdi in da se Božji sklep, ki je bil poprej skrit, udejanji; vendar pa se
pazimo, da ne bi razumeli česa drugega kot to, kar smo dejali zgoraj:
védimo, da se nam Božja posvojitev, ki nam ni bila znana, odkrije in
potrdi.
Vendar je narobe govoriti, če rečemo, da izvoljenost začne učinko-
vati, ko sprejmemo evangelij, in da pride šele tedaj v veljavo. Kar
zadeva nas, kot sem dejal, je treba iz evangelija prejeti gotovost o
izvoljenosti, saj če bi poskušali prodreti v večni Božji dekret, bi bilo
to za nas, kot da požiramo globočino. Toda po tistem, ko je Bog
potrdil in nas seznanil s tem, da smo izvoljeni, je treba pokazati višje,
iz strahu, da ne bi učinek zastrl vzroka. Ni namreč neumnost, ko
nam Pismo pravi, da nas je razsvetlil v skladu s tem, da nas je izvolil,
saj bi nas, če bi zavrnili misel o naši izvoljenosti, ta jasnina zaslepila.
Vendar ne zanikam, da za to, da bi bili gotovi v naše odrešenje, ne
začnemo z Besedo in da se mora pri tem vse naše zaupanje nanašati,
se naslanjati in se sklicevati na Boga kot našega Očeta. Kajti tisti, ki
hočejo plavati v oblakih,26 da bi si zagotovili Božji nasvet, ki nam ga
je položil v srce in v usta (5 Mz 30,14), spreobračajo celotni red. Našo
25 Tu gre za psihološki problem vernika, ki išče potrditev za svojo izvoljenost. Nismo
izvoljeni zato, ker verujemo, marveč verujemo, zato ker smo izvoljeni. Evangelij
prinaša gotovost izvoljenosti in vera jo potrdi.
26 Fantazirati, si izmišljati subtilnosti, špekulirati (op. prev.).
370
