Page 43 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 43
CVETKA HED@ET TÓTH
na tem, kar-še-ni, za kar so pa že v sedanjosti vse možnosti, čeprav še
neudejanjene. Antični sedanjosti in njenemu mišljenju-biti stoji
nasproti »biblična ne-antika, torej ravno biblična eshatologija«,47 ki
bit in njene določbe razpira z zgodovino, predvsem s prihodnostjo,
skratka z »mišljenjem-novuma«.48
V moči tako pojmovane eshatologije resnice je, da osvobaja in odre-
šuje, toda tudi, da se upira, skratka poraja se uporništvo kot Jobov
anti-Jahve, celo do odpadništva prihaja. Človek ni dojet samo s čim
preteklim in za vedno izpostavljen fatalizmu krivde, kajti resnica zdaj
premore še odpuščanje, spravo, skratka, v človeku mobilizira vse sile,
da ponovno regenerira in si opomore, očisti v moralnem smislu, tudi
takrat, ko nosi krivdo, toda svojo lastno, ne ono Adamovo.
Upornik v imenu mesijanstva anticipira »kozmični obrat, namreč
k novemu nebu in novi zemlji«, in ta obrat pripada umu in ne več
»staremu neumnemu Adamu«.49 Zdaj je bivanje prežeto z upanjem,
v naravi upanja je, da naše dojemanje sveta širi in svet sam se nam
odpira. Tu ni nikakršne nihilistične sopomenskosti in znanega prise-
ganja na strah in grozo, kajti življenje s strahom naše dojemanje oži
in zoži celo takó, da po Blochu spominja na životarjenje v pasji uti.
Morda je ena najlepših ponazoritev bivanja v strahu in bivanju na
podlagi upanja ta, ki jo je po ohranjenem izročilu izrazil v srednjem
veku Anton Padovanski (1195–1251): »Dve oljki rasteta ob viru
življenja, ena na desni, druga na levi … Prvi se pravi strah, druga se
imenuje upanje.«50 Slovenski filozof Anton Trstenjak v tej zvezi
lucidno ugotavlja: »Ironija hoče, da je moral vsebino upanja razložiti
šele moderni filozof Ernst Bloch.«51
Blochova poznejša, tretja in zadnja žena Karola Bloch (1905–1994)
in protestantski teolog Jürgen Moltmann – sodelavec Ernsta Blocha
in eden izmed zdajšnjih soizdajateljev mednarodne revije za teologijo
Concilium – poudarjata predvsem pozitiven odnos prve žene, Else von
47 Prav tam, str. 86.
48 Prav tam, str. 85.
49 Prav tam, str. 86.
50 Anton Trstenjak: Slovenska poštenost, Inštitut Antona Trstenjaka, Ljubljana 1995,
str. 189.
51 Prav tam.
41
na tem, kar-še-ni, za kar so pa že v sedanjosti vse možnosti, čeprav še
neudejanjene. Antični sedanjosti in njenemu mišljenju-biti stoji
nasproti »biblična ne-antika, torej ravno biblična eshatologija«,47 ki
bit in njene določbe razpira z zgodovino, predvsem s prihodnostjo,
skratka z »mišljenjem-novuma«.48
V moči tako pojmovane eshatologije resnice je, da osvobaja in odre-
šuje, toda tudi, da se upira, skratka poraja se uporništvo kot Jobov
anti-Jahve, celo do odpadništva prihaja. Človek ni dojet samo s čim
preteklim in za vedno izpostavljen fatalizmu krivde, kajti resnica zdaj
premore še odpuščanje, spravo, skratka, v človeku mobilizira vse sile,
da ponovno regenerira in si opomore, očisti v moralnem smislu, tudi
takrat, ko nosi krivdo, toda svojo lastno, ne ono Adamovo.
Upornik v imenu mesijanstva anticipira »kozmični obrat, namreč
k novemu nebu in novi zemlji«, in ta obrat pripada umu in ne več
»staremu neumnemu Adamu«.49 Zdaj je bivanje prežeto z upanjem,
v naravi upanja je, da naše dojemanje sveta širi in svet sam se nam
odpira. Tu ni nikakršne nihilistične sopomenskosti in znanega prise-
ganja na strah in grozo, kajti življenje s strahom naše dojemanje oži
in zoži celo takó, da po Blochu spominja na životarjenje v pasji uti.
Morda je ena najlepših ponazoritev bivanja v strahu in bivanju na
podlagi upanja ta, ki jo je po ohranjenem izročilu izrazil v srednjem
veku Anton Padovanski (1195–1251): »Dve oljki rasteta ob viru
življenja, ena na desni, druga na levi … Prvi se pravi strah, druga se
imenuje upanje.«50 Slovenski filozof Anton Trstenjak v tej zvezi
lucidno ugotavlja: »Ironija hoče, da je moral vsebino upanja razložiti
šele moderni filozof Ernst Bloch.«51
Blochova poznejša, tretja in zadnja žena Karola Bloch (1905–1994)
in protestantski teolog Jürgen Moltmann – sodelavec Ernsta Blocha
in eden izmed zdajšnjih soizdajateljev mednarodne revije za teologijo
Concilium – poudarjata predvsem pozitiven odnos prve žene, Else von
47 Prav tam, str. 86.
48 Prav tam, str. 85.
49 Prav tam, str. 86.
50 Anton Trstenjak: Slovenska poštenost, Inštitut Antona Trstenjaka, Ljubljana 1995,
str. 189.
51 Prav tam.
41
