Page 49 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 49
CVETKA HED@ET TÓTH
gre in v tem poskusu samosrečanja v Principu upanja dobimo po-
drobne opise kar najširšega področja od človekovih vsakdanjih želja
in sanj, želja po potovanju, umetniškem ustvarjanju na vseh pod-
ročjih, ne uide mu niti svet reklam, množično veselje na sejmih, plesih,
cirkusih itd.
Brez protestantizma svoje žene Else – izrazit obrat k notranjosti –
tudi ne bi mogel izoblikovati nekaterih najbolj temeljnih pojmov
Duha utopije, kot so: samosrečanje, podoba nekonstruiranega vpraša-
nja, moč metafizičnega itd. Že po njeni mnogo prezgodnji smrti
opisuje čas, ki ga je živel in prebil z njo, z naslednjo triado: natura –
gratia – gloria. »Tako je tudi Else živela z menoj; trojno življenje, tako
rekoč natura, ta naravni tok življenja, gratia, filozofsko življenje,
gloria, najgloblje ozaveščeno, povsem drugačno življenje.«67 Po Elsini
smrti je takoj začutil, da ga bo vedno in vsepovsod spremljala, pod
njeno sliko je zapisal stavek iz Biblije (Iz 35,10): »Večno veselje bo nad
njihovo glavo.« Izaijev Bog je namreč Bog pravičnosti in samo na tej
podlagi je smiselna religija. Kot trajno spoznanje, ki sledi iz soočenja
z ženino smrtjo, je, da duša po smrti ne premine in da smrt nikakor
ni to poslednje. Poleg čuta za mistiko mu je prva žena posredovala še
»organ za smrt, da jo lahko dojemam, da se mi smrt povsem raz-
kriva«.68 Razkrila mu je dojemanje večnosti in nesmrtnosti in tako je
s svojo filozofijo angažiral prav vse iz bogate zakladnice človekovega
duha, da bi izdelal najmočnejše sredstvo proti najmočnejši ne-utopiji
in ne-upanju, saj je smrt tisto okrutno stanje, ki samo iz sebe svojega
lastnega nasprotja, tj. življenja, ne more več dati.
V vsem tem so pomembni razlogi, zakaj je Duh utopije pisal kar
dvakrat: prvič, ko je še živela, drugo, predelano izdajo pa je pripravil
kmalu po njeni smrti, torej v neposrednem soočenju z bolečino ob
izgubi ljubljenega bitja. Res je, da vsi njegovi biografski podatki
kažejo, da se je kmalu po Elsini smrti (2. I. 1921) spet poročil (22. VII.
1922), vendar je sam še veliko pozneje opisoval, kako ga je Else
spremljala vedno in vsepovsod. Vsekakor je in ostaja dragocen doku-
ment tega vplivanja med drugim njegov odnos do Biblije in z njo
67 Ernst Bloch: Tendenz – Latenz – Utopie, EBGA, str. 25.
68 Prav tam, str. 24.
47
gre in v tem poskusu samosrečanja v Principu upanja dobimo po-
drobne opise kar najširšega področja od človekovih vsakdanjih želja
in sanj, želja po potovanju, umetniškem ustvarjanju na vseh pod-
ročjih, ne uide mu niti svet reklam, množično veselje na sejmih, plesih,
cirkusih itd.
Brez protestantizma svoje žene Else – izrazit obrat k notranjosti –
tudi ne bi mogel izoblikovati nekaterih najbolj temeljnih pojmov
Duha utopije, kot so: samosrečanje, podoba nekonstruiranega vpraša-
nja, moč metafizičnega itd. Že po njeni mnogo prezgodnji smrti
opisuje čas, ki ga je živel in prebil z njo, z naslednjo triado: natura –
gratia – gloria. »Tako je tudi Else živela z menoj; trojno življenje, tako
rekoč natura, ta naravni tok življenja, gratia, filozofsko življenje,
gloria, najgloblje ozaveščeno, povsem drugačno življenje.«67 Po Elsini
smrti je takoj začutil, da ga bo vedno in vsepovsod spremljala, pod
njeno sliko je zapisal stavek iz Biblije (Iz 35,10): »Večno veselje bo nad
njihovo glavo.« Izaijev Bog je namreč Bog pravičnosti in samo na tej
podlagi je smiselna religija. Kot trajno spoznanje, ki sledi iz soočenja
z ženino smrtjo, je, da duša po smrti ne premine in da smrt nikakor
ni to poslednje. Poleg čuta za mistiko mu je prva žena posredovala še
»organ za smrt, da jo lahko dojemam, da se mi smrt povsem raz-
kriva«.68 Razkrila mu je dojemanje večnosti in nesmrtnosti in tako je
s svojo filozofijo angažiral prav vse iz bogate zakladnice človekovega
duha, da bi izdelal najmočnejše sredstvo proti najmočnejši ne-utopiji
in ne-upanju, saj je smrt tisto okrutno stanje, ki samo iz sebe svojega
lastnega nasprotja, tj. življenja, ne more več dati.
V vsem tem so pomembni razlogi, zakaj je Duh utopije pisal kar
dvakrat: prvič, ko je še živela, drugo, predelano izdajo pa je pripravil
kmalu po njeni smrti, torej v neposrednem soočenju z bolečino ob
izgubi ljubljenega bitja. Res je, da vsi njegovi biografski podatki
kažejo, da se je kmalu po Elsini smrti (2. I. 1921) spet poročil (22. VII.
1922), vendar je sam še veliko pozneje opisoval, kako ga je Else
spremljala vedno in vsepovsod. Vsekakor je in ostaja dragocen doku-
ment tega vplivanja med drugim njegov odnos do Biblije in z njo
67 Ernst Bloch: Tendenz – Latenz – Utopie, EBGA, str. 25.
68 Prav tam, str. 24.
47
