Page 52 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik V (2009), številki 9-10, ISSN 1408-8363
P. 52
RAZPRAVE, [TUDIJE
Andrej Leskovic
BLOCHOVA FILOZOFIJA
UTOPI^NO ODPRTEGA SVETA
Ernst Bloch (1885–1977) v vsem svojem obsežnem filozofskem
opusu utemeljuje pomen upanja in utopičnega mišljenja. Prav letos
mineva petdeset let od izida zadnje, tretje knjige njegovega temeljnega
in najobsežnejšega dela z naslovom Princip upanja (1954, 1955, 1959),
ki je prava enciklopedija upanja in utopij. V njem je Bloch upanje
povzdignil v vseobsegajoč princip. Čeprav današnji čas ni naklonjen
utopičnim koncepcijam, kakršna je Blochova, po svetu o njegovi
filozofiji še vedno poteka živahna razprava. Filozof v bogati kulturni
zakladnici odkriva neizpolnjene sanje o boljšem življenju in upanje,
da bodo premagani revščina, trpljenje in smrt; utopičnost išče celo v
svetu samem, ki ga razume kot živ proces. Njegova filozofija, ki se ji
upira vsakršna ideologizacija, zato ne more biti trajno pretekla. Bloch
v Principu upanja ne predstavlja le socialnih, temveč tudi medicinske,
tehnične, arhitekturne, geografske utopije ter utopične perspektive v
umetnosti in modrosti, vsem pa je skupno anticipiranje sreče in
človekovega dostojanstva. Sanjam o boljšem življenju ustreza svet, ki
je odprt in ga Bloch razume kot proces. Odprtost mišljenja in sveta
samega utemeljuje v prvi knjigi Princip upanja, in sicer v drugem delu
z naslovom Anticipirajoča zavest, v katerem analizira pojavne oblike
utopične zavesti in razlaga kategorije utopično odprtega sveta.
1. BLOCHOVA ONTOLOGIJA IN NJEN ODNOS
DO FILOZOFSKE TRADICIJE
Filozofija upanja in utopije predpostavlja odprtost sveta, namen
Blochove utopične ontologije je zato utemeljiti odprtost biti, ki ni
50
Andrej Leskovic
BLOCHOVA FILOZOFIJA
UTOPI^NO ODPRTEGA SVETA
Ernst Bloch (1885–1977) v vsem svojem obsežnem filozofskem
opusu utemeljuje pomen upanja in utopičnega mišljenja. Prav letos
mineva petdeset let od izida zadnje, tretje knjige njegovega temeljnega
in najobsežnejšega dela z naslovom Princip upanja (1954, 1955, 1959),
ki je prava enciklopedija upanja in utopij. V njem je Bloch upanje
povzdignil v vseobsegajoč princip. Čeprav današnji čas ni naklonjen
utopičnim koncepcijam, kakršna je Blochova, po svetu o njegovi
filozofiji še vedno poteka živahna razprava. Filozof v bogati kulturni
zakladnici odkriva neizpolnjene sanje o boljšem življenju in upanje,
da bodo premagani revščina, trpljenje in smrt; utopičnost išče celo v
svetu samem, ki ga razume kot živ proces. Njegova filozofija, ki se ji
upira vsakršna ideologizacija, zato ne more biti trajno pretekla. Bloch
v Principu upanja ne predstavlja le socialnih, temveč tudi medicinske,
tehnične, arhitekturne, geografske utopije ter utopične perspektive v
umetnosti in modrosti, vsem pa je skupno anticipiranje sreče in
človekovega dostojanstva. Sanjam o boljšem življenju ustreza svet, ki
je odprt in ga Bloch razume kot proces. Odprtost mišljenja in sveta
samega utemeljuje v prvi knjigi Princip upanja, in sicer v drugem delu
z naslovom Anticipirajoča zavest, v katerem analizira pojavne oblike
utopične zavesti in razlaga kategorije utopično odprtega sveta.
1. BLOCHOVA ONTOLOGIJA IN NJEN ODNOS
DO FILOZOFSKE TRADICIJE
Filozofija upanja in utopije predpostavlja odprtost sveta, namen
Blochove utopične ontologije je zato utemeljiti odprtost biti, ki ni
50
