Page 33 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 33
ia universitatisšali v jajčno cvrtje, v poznem poletju pa na isti Na brižanskem je bil samo en dren proti le-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 33 način tudi ob reki nabran divje rastoči hmelj skovški gmajni, kjer je še danes, uporabljali
(Humulus sp. ) in še nekatere druge mlade po- pa so ga za izdelavo butaric.138
ganjke rastlin,129 med njimi npr. kopino tudi v
čaju.130 Podobno, v jajčnem cvrtju, na Bregah, Izpričana je uporaba njegovega lesa, o upo-
le v zdravilne namene tudi poljac (Mentha pule- rabi njegovih plodov ne govori skoraj nihče. Za
gium) (gl. Zdravilne …). Brege se omenja, da so v Vrbini nabirali plodove
neke vrste grmovnice za črnilo in liste za zdravlje-
Še zlasti pastirji so dobro poznali oz. vede- nje rdečike pri prašičih (Rihter 2010, 30), vendar
li za rastišča plodonosnih grmovnic. Ob poti v nam v kasnejših pogovorih, teh rastlin ni uspelo
Vrbino so na G. Skopicah obirali maline in dru- identificirati. Ena od možnosti uporabe za črni-
go plodonosno grmičevje (Vodopivec 2008, p. lo je izpričana v okolici Trebnjega, kjer so za izde-
71–72). Sicer pa so se skopiški otroci v Vrbini lavo črnila uporabljali črni trn (Papež 2010, 38).
sladkali še z »vlašicami«,131 kakor so imenovali
neko vrsto jagodičevja (Rihter 2010, 30), pa tudi Danes izginula cipresovka v Vrbini je brin
z medvedovimi hruškami (glog; Crataegus sp. ( Juniperus sp. ). Na vihranskem je bilo veliko
), trnulami (črn trn), ipd.132 Na drnovskem ob- brinja na pašnikih im. Cesarsko. Nekateri so bri-
močju so za prehrano nabirali tudi plodove črne nove jagode nabirali in jih dajali v šnopc, večina
in bele murve (Morus sp. ) ter divjih češenj, ki pa ga je uporabljala pri dimljenju mesa.139 V Go-
so tod še dandanes razširjena drevesa. Murve so renjeskopiški vrbini:
po izročilu ostanek sviloprejske dejavnosti po-
vezane z velikovaško graščino (Rihter 2014, Brinove vejice smo hodili nabirat v Vrbino.
79). Na Drnovem tarnul (črni trn) omenjajo za Od Studenca v desno, približno 150–200 m,
kuho marmelade (Rihter 2010, 33). Tudi iz glo- so na veliki površini rastli veliki grmi brinja
ga so ponekod kuhali marmelado,133 iz češmi- in to je bilo zelo ugodno, ker je bil pri tleh in
na pa napravljali kis.134 Pastirji z Breg so žvečili smo si ga narezali s trtnimi škarjami. Visok
in (ali) jedli: češmin135 (Berberis vulgaris), trnu- je bil približno 1–1,5 m ... (Vodopivec 2008, p.
le (črni trn; Prunus spinosa),136 medvedove hruške, 69–70140).
lešnike (Corylus avellana), divje jagode (Fragaria
sp. ) kopine (robida; Rubus sp. ), kislico (Rumex V Brižanski Vrbini je rasel na ledinama
acetosa), gartrože (šipek; Rosa sp. ), črna semena Mali in Veliki prudi (Rihter 2010, 30). Tako v
dobroletine (Viburnum lantana) in srkali cve- skopiškem kot v brižanskem primeru je bilo nje-
tni med kozjega zizka (kovačnik; Lonicera capri- govo rastišče v prvi polovici 20. stoletja tam, kjer
folium).137 Preseneča redkost drena tedaj, kakor so bili v 2. četrtini 19. stoletja ali še kasneje, rečne
še danes: struge še pretočne, a so po savski regulaciji osta-
le suhe in puste. Kakor ugotavljajo domačini, je
129 Informator STM. brin že v začetku 2. polovice 20. stoletja povsod
tod postopoma izginil. Od začimb se na Bregah
130 Informator VMA. omenjajo rastišča kimla (kumine) na ledini Stare
gmajne.141 V zvezi s tem je tod znano, da se kumi-
131 Po mnenju Špele Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) bi na pojavlja na ilovnatih tleh, navadno na robo-
lahko šlo za plodove rumenega drena (Cornus mas). vih Krškega polja, npr. ob vznožju Veniš, zato je
pričevanje v primeru Starih gmajn zelo pomen-
132 Informator TXJ. ljivo. Tam je šlo ob meji z Hančavimi Lastina-
133 Informator DIT. 138 Informator EKC.
139 Informator PAJ.
134 Informator VER. 140 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
135 Informator VKC. objavljen pri Rihter (2010, 26).
141 Informator IFS.
136 Informator EKC.
137 Informator EKC.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 33 način tudi ob reki nabran divje rastoči hmelj skovški gmajni, kjer je še danes, uporabljali
(Humulus sp. ) in še nekatere druge mlade po- pa so ga za izdelavo butaric.138
ganjke rastlin,129 med njimi npr. kopino tudi v
čaju.130 Podobno, v jajčnem cvrtju, na Bregah, Izpričana je uporaba njegovega lesa, o upo-
le v zdravilne namene tudi poljac (Mentha pule- rabi njegovih plodov ne govori skoraj nihče. Za
gium) (gl. Zdravilne …). Brege se omenja, da so v Vrbini nabirali plodove
neke vrste grmovnice za črnilo in liste za zdravlje-
Še zlasti pastirji so dobro poznali oz. vede- nje rdečike pri prašičih (Rihter 2010, 30), vendar
li za rastišča plodonosnih grmovnic. Ob poti v nam v kasnejših pogovorih, teh rastlin ni uspelo
Vrbino so na G. Skopicah obirali maline in dru- identificirati. Ena od možnosti uporabe za črni-
go plodonosno grmičevje (Vodopivec 2008, p. lo je izpričana v okolici Trebnjega, kjer so za izde-
71–72). Sicer pa so se skopiški otroci v Vrbini lavo črnila uporabljali črni trn (Papež 2010, 38).
sladkali še z »vlašicami«,131 kakor so imenovali
neko vrsto jagodičevja (Rihter 2010, 30), pa tudi Danes izginula cipresovka v Vrbini je brin
z medvedovimi hruškami (glog; Crataegus sp. ( Juniperus sp. ). Na vihranskem je bilo veliko
), trnulami (črn trn), ipd.132 Na drnovskem ob- brinja na pašnikih im. Cesarsko. Nekateri so bri-
močju so za prehrano nabirali tudi plodove črne nove jagode nabirali in jih dajali v šnopc, večina
in bele murve (Morus sp. ) ter divjih češenj, ki pa ga je uporabljala pri dimljenju mesa.139 V Go-
so tod še dandanes razširjena drevesa. Murve so renjeskopiški vrbini:
po izročilu ostanek sviloprejske dejavnosti po-
vezane z velikovaško graščino (Rihter 2014, Brinove vejice smo hodili nabirat v Vrbino.
79). Na Drnovem tarnul (črni trn) omenjajo za Od Studenca v desno, približno 150–200 m,
kuho marmelade (Rihter 2010, 33). Tudi iz glo- so na veliki površini rastli veliki grmi brinja
ga so ponekod kuhali marmelado,133 iz češmi- in to je bilo zelo ugodno, ker je bil pri tleh in
na pa napravljali kis.134 Pastirji z Breg so žvečili smo si ga narezali s trtnimi škarjami. Visok
in (ali) jedli: češmin135 (Berberis vulgaris), trnu- je bil približno 1–1,5 m ... (Vodopivec 2008, p.
le (črni trn; Prunus spinosa),136 medvedove hruške, 69–70140).
lešnike (Corylus avellana), divje jagode (Fragaria
sp. ) kopine (robida; Rubus sp. ), kislico (Rumex V Brižanski Vrbini je rasel na ledinama
acetosa), gartrože (šipek; Rosa sp. ), črna semena Mali in Veliki prudi (Rihter 2010, 30). Tako v
dobroletine (Viburnum lantana) in srkali cve- skopiškem kot v brižanskem primeru je bilo nje-
tni med kozjega zizka (kovačnik; Lonicera capri- govo rastišče v prvi polovici 20. stoletja tam, kjer
folium).137 Preseneča redkost drena tedaj, kakor so bili v 2. četrtini 19. stoletja ali še kasneje, rečne
še danes: struge še pretočne, a so po savski regulaciji osta-
le suhe in puste. Kakor ugotavljajo domačini, je
129 Informator STM. brin že v začetku 2. polovice 20. stoletja povsod
tod postopoma izginil. Od začimb se na Bregah
130 Informator VMA. omenjajo rastišča kimla (kumine) na ledini Stare
gmajne.141 V zvezi s tem je tod znano, da se kumi-
131 Po mnenju Špele Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) bi na pojavlja na ilovnatih tleh, navadno na robo-
lahko šlo za plodove rumenega drena (Cornus mas). vih Krškega polja, npr. ob vznožju Veniš, zato je
pričevanje v primeru Starih gmajn zelo pomen-
132 Informator TXJ. ljivo. Tam je šlo ob meji z Hančavimi Lastina-
133 Informator DIT. 138 Informator EKC.
139 Informator PAJ.
134 Informator VER. 140 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil
135 Informator VKC. objavljen pri Rihter (2010, 26).
141 Informator IFS.
136 Informator EKC.
137 Informator EKC.
