Page 34 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 34
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 34mi za strugo z ilovnato naplavino, v situaciji po-no ime za neko zelišče imenovano pelajc se poja-
dobno, kakor je predstavljeno v poglavju Ilovica vlja nedaleč od tod, v Gorjancih, in sicer v vaseh
hereditati(gl. tam). okoli Orehovca, kjer so poznali »čaj za moške iz
»moškona«, »pelajca«, ki naj bi pomagal tudi
V raziskavi prehrane v 19. stoletju na Sloven- pri prehladu. « (Sosič 2000, 243).
skem, Gorazda Makaroviča, najdemo številne
vzporednice z zgornjimi podatki in tudi preple- A že v sosednjih Mrtvicah so nekateri ime-
tanje istih rastlinskih vrst tako v ljudski prehra- li istoimensko, vendar očitno ne enako rastlino,
ni kakor tudi pri živalski krmi (prim. Makarovič polajc, za t. i. grdo rastlino, ki naj bi povzročala
1991, 161–163). Prav tako sta tozadevno izpoved- glavobol. Nekateri so jo uporabljali kot repelent,
ni raziskavi Borisa Kuharja iz srede 20. stoletja z za žvadi tikute148 odganjati. Na Mrtvicah ga je
območja Škocjana na Dolenjskem (Kuhar 1972) bilo največ na Gmajni, a se je do danes zatrl.149
in Vilka Novaka (1947) za območje Prekmurja. Na Mrtvicah verjetno ni šlo za isto rastlino kot
Slednji je izpostavil tudi pomen zbiralnega/na- na Bregah, čeprav ju po ljudskem spominu dru-
biralnega gospodarstva tako z etnološkega (No- ži isto ime. Izginotje te rastline v brižanski vrbi-
vak 1957, 19–20) kot tudi gospodarskega vidika ni domačini povezujejo s savsko regulacijo in po-
in nekatera s tem povezana raziskovalna vpraša- sledičnim padcem talne vode.
nja (Novak 1957, 27). Vlasta Mlakar prinaša pre-
gled tradicionalnih znanj o uporabi rastlin na Na brižanskem spodnjem polju so poznali
Slovenskem (2015), kjer najdemo našim podobne na pustih tleh rumeno deteljico, ki so jo nabirali
ter številne druge primere uporabe rastlin. za zdravilni čaj,150 cvetela je med prvimi cvetlica-
mi že konec aprila na ledini Pliš–Zaroman151 in
Zdravilne rastline na ledini Remen.152 Po vojni so jo nabirali in suši-
Brižani so kot zdravilno rastlino cenili polaj ali li za farmacijo.153 Rasla je tudi na ledini Flančišče
polajc (iz nem. polei za Mentha pulegium), ki je in povsod na ubožanih travnikih.154 Poznali so
rasla na gmajni Pod vrbami, nekoliko višje nad tudi belo deteljico, ki je imela »bel, resast cvet«
tam zastajajočo vodo, za razliko od sička (gl. za katero so pravili, da je za »en čaj«.155 Špela
Druge …), ki je tam rasel neposredno ob vodi. Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije), do-
Polajc je dišal kot meta in ji je bil tudi podoben, mneva, da bi lahko šlo v prvem primeru najver-
cvetel pa je modro.142 Na Drnovem so ga ime- jetneje za hmeljno meteljko – Medicago lupulina
novali polaj in so ga nabirali na območju Gmaj- ali pa za poljsko deteljo – Trifolium campestre), v
ne na predelih v stari strugi.143 Na Bregah: Jedli drugem pa najverjetneje za plazečo deteljo – Tri-
smo / … /, če si bil bolan pa polajc z jajci.144 Ra- folium repens (Pungaršek, Š., osebna komunika-
stlino so osmukali in pekli z jajci, zato so pravi- cija 6. 5. 2016).
li tudi: Polajc pa devet jajc! Ali pa: En poljac pa
deset jajc!145 Nekateri razlagajo pretirano količi- Tavžentrože (Centaurium Hill sp. ) so na
no jajc s tem, da se je šele tako lahko pojedlo si- brižanskem rasle na slabi zemlji severno od Zar-
cer zelo grenak polajc, ki so ga uporabljali tudi benic in do reke Save.156 Prav tako na Zaroma-
proti driski.146 Drugi pravijo, da je pomagal pri nih tam, kjer so bila tla pusta. Bile so priljubljeno
prehladu in za pljučne bolezni.147 Zvočno podob-
148 Informator KHR. Tikut v pomenu tekut in žvaud ali žvad, ki na
142 Informator VER. Krškem polju pomeni domačo perjad, še zlasti kokoši. Npr. žvausko
143 Informator EDA. meso, v pomenu kurje meso.
144 Informator EKC.
145 Informatorji VKC, VER, EKC in IFS. Obstaja več variant o številu 149 Informator KHR.
150 Informator VER. Informator ne pomni v kakšne namene.
jajc. 151 Informator IFS.
146 Informator IFS. 152 Informator EKC.
147 Informator EKC. 153 Informatorja IFS in VKC.
154 Informator VER. Ubožani travniki so slaborodni travniki.
155 Informator VER.
156 Informator EKC.
dobno, kakor je predstavljeno v poglavju Ilovica vlja nedaleč od tod, v Gorjancih, in sicer v vaseh
hereditati(gl. tam). okoli Orehovca, kjer so poznali »čaj za moške iz
»moškona«, »pelajca«, ki naj bi pomagal tudi
V raziskavi prehrane v 19. stoletju na Sloven- pri prehladu. « (Sosič 2000, 243).
skem, Gorazda Makaroviča, najdemo številne
vzporednice z zgornjimi podatki in tudi preple- A že v sosednjih Mrtvicah so nekateri ime-
tanje istih rastlinskih vrst tako v ljudski prehra- li istoimensko, vendar očitno ne enako rastlino,
ni kakor tudi pri živalski krmi (prim. Makarovič polajc, za t. i. grdo rastlino, ki naj bi povzročala
1991, 161–163). Prav tako sta tozadevno izpoved- glavobol. Nekateri so jo uporabljali kot repelent,
ni raziskavi Borisa Kuharja iz srede 20. stoletja z za žvadi tikute148 odganjati. Na Mrtvicah ga je
območja Škocjana na Dolenjskem (Kuhar 1972) bilo največ na Gmajni, a se je do danes zatrl.149
in Vilka Novaka (1947) za območje Prekmurja. Na Mrtvicah verjetno ni šlo za isto rastlino kot
Slednji je izpostavil tudi pomen zbiralnega/na- na Bregah, čeprav ju po ljudskem spominu dru-
biralnega gospodarstva tako z etnološkega (No- ži isto ime. Izginotje te rastline v brižanski vrbi-
vak 1957, 19–20) kot tudi gospodarskega vidika ni domačini povezujejo s savsko regulacijo in po-
in nekatera s tem povezana raziskovalna vpraša- sledičnim padcem talne vode.
nja (Novak 1957, 27). Vlasta Mlakar prinaša pre-
gled tradicionalnih znanj o uporabi rastlin na Na brižanskem spodnjem polju so poznali
Slovenskem (2015), kjer najdemo našim podobne na pustih tleh rumeno deteljico, ki so jo nabirali
ter številne druge primere uporabe rastlin. za zdravilni čaj,150 cvetela je med prvimi cvetlica-
mi že konec aprila na ledini Pliš–Zaroman151 in
Zdravilne rastline na ledini Remen.152 Po vojni so jo nabirali in suši-
Brižani so kot zdravilno rastlino cenili polaj ali li za farmacijo.153 Rasla je tudi na ledini Flančišče
polajc (iz nem. polei za Mentha pulegium), ki je in povsod na ubožanih travnikih.154 Poznali so
rasla na gmajni Pod vrbami, nekoliko višje nad tudi belo deteljico, ki je imela »bel, resast cvet«
tam zastajajočo vodo, za razliko od sička (gl. za katero so pravili, da je za »en čaj«.155 Špela
Druge …), ki je tam rasel neposredno ob vodi. Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije), do-
Polajc je dišal kot meta in ji je bil tudi podoben, mneva, da bi lahko šlo v prvem primeru najver-
cvetel pa je modro.142 Na Drnovem so ga ime- jetneje za hmeljno meteljko – Medicago lupulina
novali polaj in so ga nabirali na območju Gmaj- ali pa za poljsko deteljo – Trifolium campestre), v
ne na predelih v stari strugi.143 Na Bregah: Jedli drugem pa najverjetneje za plazečo deteljo – Tri-
smo / … /, če si bil bolan pa polajc z jajci.144 Ra- folium repens (Pungaršek, Š., osebna komunika-
stlino so osmukali in pekli z jajci, zato so pravi- cija 6. 5. 2016).
li tudi: Polajc pa devet jajc! Ali pa: En poljac pa
deset jajc!145 Nekateri razlagajo pretirano količi- Tavžentrože (Centaurium Hill sp. ) so na
no jajc s tem, da se je šele tako lahko pojedlo si- brižanskem rasle na slabi zemlji severno od Zar-
cer zelo grenak polajc, ki so ga uporabljali tudi benic in do reke Save.156 Prav tako na Zaroma-
proti driski.146 Drugi pravijo, da je pomagal pri nih tam, kjer so bila tla pusta. Bile so priljubljeno
prehladu in za pljučne bolezni.147 Zvočno podob-
148 Informator KHR. Tikut v pomenu tekut in žvaud ali žvad, ki na
142 Informator VER. Krškem polju pomeni domačo perjad, še zlasti kokoši. Npr. žvausko
143 Informator EDA. meso, v pomenu kurje meso.
144 Informator EKC.
145 Informatorji VKC, VER, EKC in IFS. Obstaja več variant o številu 149 Informator KHR.
150 Informator VER. Informator ne pomni v kakšne namene.
jajc. 151 Informator IFS.
146 Informator IFS. 152 Informator EKC.
147 Informator EKC. 153 Informatorja IFS in VKC.
154 Informator VER. Ubožani travniki so slaborodni travniki.
155 Informator VER.
156 Informator EKC.
