Page 35 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 35
ia universitatiszdravilo moških za želodčne težave.157 Vihrani so rali v času cveta za probleme s pritiskom.167 Za
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 35 nabirali tavžentrožo na ledini Cesarsko in na le- domače zdravljenje so Drnovci v Vrbini nabira-
dini Toplica.158 Na skopiškem so rastle po pašni- li »češmigono« (češmin) in »babji zob« (šipek)
kih, kjer so ostajale za kravami, ki so jih zaradi ter lipove cvetove (Tilia sp. ) (Rihter 2010, 30).
grenkobe puščale.159 Na Drnovem so hodili po Pri neki hiši na Drnovem so po obnovi med voj-
tavžentrožo (Centaurium sp. ) na Barovno,160 no požgane domačije pastirjem naročili, naj jim
drugi pa na t. i. Vrbinske travnike, t. j. v Remen prineso iz Vrbine mlado lipo, da bo hiši v okras,
in Zaroman.161 Namakali so jo v žganju, uporab- za senco in za čaj.168 Ob poteh, na suhem je rasel
ljali pa za obkladke in masiranje, sušili za čaj ali rmanc (rman; (Achillea sp. ), ki so ga uporabljali
pa jo nosili prišito v rob površnika, da jih je va- za čaj in za zdravljenje razpokanih nog169 ter kot
rovala pred uroki. Če je bilo tavžentrože kako nujno sestavino piče za mlade račke.170 Na paš-
leto malo, so nabirali tudi rumeno cvetočo gren- niku Barovna so nabirali tudi gladeš (Ononis sp.
čico (Blackstonia perfoliata), ki je bila zastopa- ) in ga uporabljali za odvajanje vode iz telesa171
na z dvema podvrstama, obe sta uspevali na dr- in za lajšanje težav z ledvičnimi kamni.172 Briža-
novskih travnikih stare savske struge. Njuna ni so ga na Gmajnah kosili skupaj z ostalim tra-
grenčina, je pomagala pri umirjanju razdražene- vinjem za steljo, ker ga živina ni marala (gl. Stel
ga želodca (Sonja Budna, osebna komunikacija ja).173 Vihrani pa so njegove korenine uporabljali
23. 11. 2016). Že leta 1851 je Valentin Plemel gren- za zdravljenje konj in ledvičnih kamnov, nabirali
čico, tedaj imenovano Chlora perfoliata (Sonja pa so ga na ledini Cesarsko.174
Budna, osebna komunikacija 23. 11. 2016), nabi-
ral na mokrih travnikih v stari savski strugi pod Na Mrtvicah so v Vrbini, ob poteh, na pu-
Drnovim – kakor je izpostavil – le lučaj proč od stih tleh nabirali vratič (Tanacetum vulgare).
rimskodobnih ruševin (Plemel 1862, 128),162 naj- Uporabljali so ga za zdravljenje živine, kadar jo je
verjetneje na ledini Mala barovna. napihovalo. Nabirali so ga na ledini Prudi sever-
no od Starih vačk.175 Vratič so na D. Skopicah su-
Na dolenjeskopiškem, na ledini Marof je šili in kobilam dajali med oves, za boljše odvaja-
rasla arnika (Arnica montana).163 Iz šentjanževke nje blata in za siceršnje zdravje.176 Iz Drnovega je
(Hypericum perforatum) so na Bregah napravljali znan podatek o nekdanji uporabi vratiča za me-
šentjanževo olje, ki so ga dali na sonce, da je rde- hansko razširjanje materničnega vratu za sproži-
če ratalo.164 Šentjanževka je rasla na koncih njiv, tev prekinitve nosečnosti (Sonja Budna, osebna
kjer je bila stara savska brežina, npr. na ledini komunikacija, 26. 11. 2016). Na Bregah so vratič
Stari tramleki. Tam, skonca je bilo vsesorte rož.165 uporabljali za teleta, če so imela drisko. Iz cvetov
so kuhali čaj. Nekateri ga imajo tu sedaj za okras
Na Drnovem so nabirali materino dušico na v vrtu, nekdaj pa so bila njegova rastišča ob bre-
drnovskih Flančiščih ob robu ledine Barovna. žinah, kjer niso kosili ter ob grmovju in ob po-
Pri nekaterih hišah so jo, poleg siceršnje rabe za
zdravljenje prehladov, s posebno recepturo upo- 167 Informator EDA.
rabljali tudi za umiritev driske.166 Glog so nabi-
168 Informator TTR.
157 Informator VER.
158 Informator CAR. 169 Informator TTR.
159 Informator RCD.
160 Informator BAS. 170 Informatorja MIM in VER.
161 To pomeni na območje vasi Brege, na predel Remen in Zaroman.
162 Za ta podatek sem hvaležen Sonji Budna. 171 Informator VVK.
163 Informator SUT.
164 Informator VER. 172 Informator PLO.
165 Informator VER.
166 Informator TTR. 173 Informator VKC.
174 Informator PAT.
175 Informator KHR.
176 Informator RCD.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 35 nabirali tavžentrožo na ledini Cesarsko in na le- domače zdravljenje so Drnovci v Vrbini nabira-
dini Toplica.158 Na skopiškem so rastle po pašni- li »češmigono« (češmin) in »babji zob« (šipek)
kih, kjer so ostajale za kravami, ki so jih zaradi ter lipove cvetove (Tilia sp. ) (Rihter 2010, 30).
grenkobe puščale.159 Na Drnovem so hodili po Pri neki hiši na Drnovem so po obnovi med voj-
tavžentrožo (Centaurium sp. ) na Barovno,160 no požgane domačije pastirjem naročili, naj jim
drugi pa na t. i. Vrbinske travnike, t. j. v Remen prineso iz Vrbine mlado lipo, da bo hiši v okras,
in Zaroman.161 Namakali so jo v žganju, uporab- za senco in za čaj.168 Ob poteh, na suhem je rasel
ljali pa za obkladke in masiranje, sušili za čaj ali rmanc (rman; (Achillea sp. ), ki so ga uporabljali
pa jo nosili prišito v rob površnika, da jih je va- za čaj in za zdravljenje razpokanih nog169 ter kot
rovala pred uroki. Če je bilo tavžentrože kako nujno sestavino piče za mlade račke.170 Na paš-
leto malo, so nabirali tudi rumeno cvetočo gren- niku Barovna so nabirali tudi gladeš (Ononis sp.
čico (Blackstonia perfoliata), ki je bila zastopa- ) in ga uporabljali za odvajanje vode iz telesa171
na z dvema podvrstama, obe sta uspevali na dr- in za lajšanje težav z ledvičnimi kamni.172 Briža-
novskih travnikih stare savske struge. Njuna ni so ga na Gmajnah kosili skupaj z ostalim tra-
grenčina, je pomagala pri umirjanju razdražene- vinjem za steljo, ker ga živina ni marala (gl. Stel
ga želodca (Sonja Budna, osebna komunikacija ja).173 Vihrani pa so njegove korenine uporabljali
23. 11. 2016). Že leta 1851 je Valentin Plemel gren- za zdravljenje konj in ledvičnih kamnov, nabirali
čico, tedaj imenovano Chlora perfoliata (Sonja pa so ga na ledini Cesarsko.174
Budna, osebna komunikacija 23. 11. 2016), nabi-
ral na mokrih travnikih v stari savski strugi pod Na Mrtvicah so v Vrbini, ob poteh, na pu-
Drnovim – kakor je izpostavil – le lučaj proč od stih tleh nabirali vratič (Tanacetum vulgare).
rimskodobnih ruševin (Plemel 1862, 128),162 naj- Uporabljali so ga za zdravljenje živine, kadar jo je
verjetneje na ledini Mala barovna. napihovalo. Nabirali so ga na ledini Prudi sever-
no od Starih vačk.175 Vratič so na D. Skopicah su-
Na dolenjeskopiškem, na ledini Marof je šili in kobilam dajali med oves, za boljše odvaja-
rasla arnika (Arnica montana).163 Iz šentjanževke nje blata in za siceršnje zdravje.176 Iz Drnovega je
(Hypericum perforatum) so na Bregah napravljali znan podatek o nekdanji uporabi vratiča za me-
šentjanževo olje, ki so ga dali na sonce, da je rde- hansko razširjanje materničnega vratu za sproži-
če ratalo.164 Šentjanževka je rasla na koncih njiv, tev prekinitve nosečnosti (Sonja Budna, osebna
kjer je bila stara savska brežina, npr. na ledini komunikacija, 26. 11. 2016). Na Bregah so vratič
Stari tramleki. Tam, skonca je bilo vsesorte rož.165 uporabljali za teleta, če so imela drisko. Iz cvetov
so kuhali čaj. Nekateri ga imajo tu sedaj za okras
Na Drnovem so nabirali materino dušico na v vrtu, nekdaj pa so bila njegova rastišča ob bre-
drnovskih Flančiščih ob robu ledine Barovna. žinah, kjer niso kosili ter ob grmovju in ob po-
Pri nekaterih hišah so jo, poleg siceršnje rabe za
zdravljenje prehladov, s posebno recepturo upo- 167 Informator EDA.
rabljali tudi za umiritev driske.166 Glog so nabi-
168 Informator TTR.
157 Informator VER.
158 Informator CAR. 169 Informator TTR.
159 Informator RCD.
160 Informator BAS. 170 Informatorja MIM in VER.
161 To pomeni na območje vasi Brege, na predel Remen in Zaroman.
162 Za ta podatek sem hvaležen Sonji Budna. 171 Informator VVK.
163 Informator SUT.
164 Informator VER. 172 Informator PLO.
165 Informator VER.
166 Informator TTR. 173 Informator VKC.
174 Informator PAT.
175 Informator KHR.
176 Informator RCD.
