Page 36 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 36
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 36teh.177 Na Vihrah so ga uporabljali proti driski zaje kukavice z roza cvetovi (Ophrys sp. ).187 Ras-
prašiče in za živino.178 lo je več vrst kukuc, različnih barv, visoke ali
hereditati nizke in kakor ugotavljajo – so do danes števil-
Kot mažo so na Mrtvicah pripravljali gabe- na njihova rastišča uničena z sodobnimi kmetij-
zove korenine, ki so jih prepražili na maščobi.179 skimi praksami. Okoli Remena in pri Žabljeku
Na Drnovem so gabezovo mast (iz gabezovih ko- so v maju rasli visoki večcvetni zvončki.188 Spo-
renin) uporabljali za težko celeče se rane, ozebli- mladi so kukavice rasle po celotnem Remenu, se-
ne in preležanine (Sonja Budna, osebna komuni- daj, kot pravijo, le še v Podmališču.189 Rasle pa
kacija, 26. 11. 2016). so na območju Remena, kot pravijo, tudi veliko-
nočnicam podobne rože.190 Najverjetneje je šlo
Za bolezni srca so Mrtvičani nabirali glog za isto vrsto, kot na ledini pri Dolgem grmu na
in trnulo ali trnuluc (črni trn), ki je rasel na drnovskem polju, kjer je izpričano nabiranje za-
(mrtviški) Barovni, Drašcah in na Prudih.180 spank191 (Pulsatilla nigricans), ki so jim na Drno-
Glog so uporabljali za zdravljenje težav poveza- vem pravili fajfe.192
nih s srcem, kuhali pa so ga v čaju. Nabirali so
tudi šipek, ki so mu tam pravili divja gajtroža.181 Od Borovnic navzdol so travniki im. So-
Iz čičmigone (češmin) so po vojni delali tudi kis. višče (Savišče), ki se stegajo na mrtviško in
Gladeš so kopali za zdravila na ledinah Stara vač- prav tam je največ podleskov.193
ka in Prud.182 Na Bregah je na predelu Gmajna
rasel na več mestih (gl. Stelja).183 Za drisko so na Neznanokje na brižanskem so nabirali tudi en-
Mrtvicah nabrali hrastovo lubje.184 Podobno so cijanček ali bobke, kot so pravili encijanu194 (Gen-
tudi na Vihrah zdravili drisko svinj s hrastovim tiana sp. ).
lubjem.185 Sladke koreninice so na Vihrah ras-
le na ledini Pod belim bregom.186 Na brižanskih Na bogatstvo in številčnost orhidej in dru-
pašnikih je rastel tudi bodeč kačji stric, kot pra- gih rastlin na ubožanih travnikih ob Savi, kot
vijo, dveh vrst, in sicer visok, ki je cvetel rdeče ter jim pravijo nekateri domačini, in na pomen tega
nizki z belim cvetom, ki je kazal vreme. habitata v svetovnem merilu, je že pred leti opo-
zoril Dušan Klenovšek (2001, 11).
Rastlinje za okras
V veselje in za okras so predvsem pastirice v 1930- Rastlinje za velikonočne in kresne šege
tih letih na brižanskem, nabirale različne rože, ter druge navade
predvsem je izpričano veselje do nabiranja orhi- Rastlinje, ki se je uporabljalo za velikonoč-
dej, ki jih opisujejo takole: V Zaromanih na Pli- ne in kresne šege so nabirali skoraj izključno v
ši so rasle kukavice/kukuce, imenovali so jih tudi poplavni ravnici. Tam so razen redkih izjem do-
petelinčki (Ophrys sp. ). Najprej so nabirali mod- bili vse potrebne sestavine.
re/lila (Orchis morio), za tem pa še mačja očesa,
ki so jim pravili tudi račke (Ophrys sp. ). Ko so V okviru predvelikonočnega obredja so po-
prve kukavice odcvetele, so pričele cveteti več- nekod v G. Skopicah za butaro za cvetno nedeljo
v Vrbini iskali vrbove veje, bezeg in bršljan (He-
177 Informator VER. dera helix).195 Tudi v vasi Brege so za butaro do-
178 Informator CAR.
179 Informator XMR, KHR. 187 Informator EKC.
180 Informator XMR. 188 Informator EKC. Zaenkrat nedoločljiva vrsta.
181 Informator KHR. 189 Informator VKC.
182 Informator KHR. 190 Informator EKC.
183 Informator VER. 191 Informator VKC.
184 Informator KHR. 192 Informator MIM.
185 Informator CAR. 193 Informator VKC.
186 Informator CAR. 194 Informator EKC.
195 Informator STM.
prašiče in za živino.178 lo je več vrst kukuc, različnih barv, visoke ali
hereditati nizke in kakor ugotavljajo – so do danes števil-
Kot mažo so na Mrtvicah pripravljali gabe- na njihova rastišča uničena z sodobnimi kmetij-
zove korenine, ki so jih prepražili na maščobi.179 skimi praksami. Okoli Remena in pri Žabljeku
Na Drnovem so gabezovo mast (iz gabezovih ko- so v maju rasli visoki večcvetni zvončki.188 Spo-
renin) uporabljali za težko celeče se rane, ozebli- mladi so kukavice rasle po celotnem Remenu, se-
ne in preležanine (Sonja Budna, osebna komuni- daj, kot pravijo, le še v Podmališču.189 Rasle pa
kacija, 26. 11. 2016). so na območju Remena, kot pravijo, tudi veliko-
nočnicam podobne rože.190 Najverjetneje je šlo
Za bolezni srca so Mrtvičani nabirali glog za isto vrsto, kot na ledini pri Dolgem grmu na
in trnulo ali trnuluc (črni trn), ki je rasel na drnovskem polju, kjer je izpričano nabiranje za-
(mrtviški) Barovni, Drašcah in na Prudih.180 spank191 (Pulsatilla nigricans), ki so jim na Drno-
Glog so uporabljali za zdravljenje težav poveza- vem pravili fajfe.192
nih s srcem, kuhali pa so ga v čaju. Nabirali so
tudi šipek, ki so mu tam pravili divja gajtroža.181 Od Borovnic navzdol so travniki im. So-
Iz čičmigone (češmin) so po vojni delali tudi kis. višče (Savišče), ki se stegajo na mrtviško in
Gladeš so kopali za zdravila na ledinah Stara vač- prav tam je največ podleskov.193
ka in Prud.182 Na Bregah je na predelu Gmajna
rasel na več mestih (gl. Stelja).183 Za drisko so na Neznanokje na brižanskem so nabirali tudi en-
Mrtvicah nabrali hrastovo lubje.184 Podobno so cijanček ali bobke, kot so pravili encijanu194 (Gen-
tudi na Vihrah zdravili drisko svinj s hrastovim tiana sp. ).
lubjem.185 Sladke koreninice so na Vihrah ras-
le na ledini Pod belim bregom.186 Na brižanskih Na bogatstvo in številčnost orhidej in dru-
pašnikih je rastel tudi bodeč kačji stric, kot pra- gih rastlin na ubožanih travnikih ob Savi, kot
vijo, dveh vrst, in sicer visok, ki je cvetel rdeče ter jim pravijo nekateri domačini, in na pomen tega
nizki z belim cvetom, ki je kazal vreme. habitata v svetovnem merilu, je že pred leti opo-
zoril Dušan Klenovšek (2001, 11).
Rastlinje za okras
V veselje in za okras so predvsem pastirice v 1930- Rastlinje za velikonočne in kresne šege
tih letih na brižanskem, nabirale različne rože, ter druge navade
predvsem je izpričano veselje do nabiranja orhi- Rastlinje, ki se je uporabljalo za velikonoč-
dej, ki jih opisujejo takole: V Zaromanih na Pli- ne in kresne šege so nabirali skoraj izključno v
ši so rasle kukavice/kukuce, imenovali so jih tudi poplavni ravnici. Tam so razen redkih izjem do-
petelinčki (Ophrys sp. ). Najprej so nabirali mod- bili vse potrebne sestavine.
re/lila (Orchis morio), za tem pa še mačja očesa,
ki so jim pravili tudi račke (Ophrys sp. ). Ko so V okviru predvelikonočnega obredja so po-
prve kukavice odcvetele, so pričele cveteti več- nekod v G. Skopicah za butaro za cvetno nedeljo
v Vrbini iskali vrbove veje, bezeg in bršljan (He-
177 Informator VER. dera helix).195 Tudi v vasi Brege so za butaro do-
178 Informator CAR.
179 Informator XMR, KHR. 187 Informator EKC.
180 Informator XMR. 188 Informator EKC. Zaenkrat nedoločljiva vrsta.
181 Informator KHR. 189 Informator VKC.
182 Informator KHR. 190 Informator EKC.
183 Informator VER. 191 Informator VKC.
184 Informator KHR. 192 Informator MIM.
185 Informator CAR. 193 Informator VKC.
186 Informator CAR. 194 Informator EKC.
195 Informator STM.
