Page 37 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 37
ia universitatisbili večino sestavin v Vrbini. V butarici je mora- lo domov. Veje so doma vstavljali za tesane stebre
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 37 lo biti 5 leskovih šib, brin (gl. Hrana za ljudi...), v plotu ob glavni vaški cesti. Iz šentjanževih rož
bezeg in dren, vrh pa je bil ovit z žingrcem (zim- pa smo vrh lat naredili preplet. In tako cela vas.
zelen, Vinica sp. ). Brižani so pred cvetno nede- Po treh dneh se je ves okras vrgel na domači gnoj.
ljo obiskovali tam edini, stari dren v bližini Save «203 Isti običaj je izpričan tudi v vasi Brege, kjer
v smeri Žadovinka.196 Žingrc so občasno nabira- so morali na predvečer kresa pastirji prinesti do-
li tudi izven območja naše raziskave v Venišah,197 mov še pred sončnim zahodom rastlinje za kra-
skonca Strgarjevega (izven karte na Sl. 1),198 še šenje vaških plotov.
zlasti ob žegnanjskih nedeljah in ob božjih po-
teh, ko so z njim okrasili vozove.199 Gorenji Sko- Rož smo nabrali za polne naročaje – rume-
pičani so žingarc nabirali v pustih grmovjih na ne in bele kresne rože, ni bilo pravih kresnic,
ledini Flančišče.200 pobrali smo vse kar je takrat cvetelo. Krasi-
li smo po plotih med latami, na stebre smo
Ponekod na Mrtvicah so butarco sestavlja- pa šopke dajali in okrasili smo tudi krave, ki
li iz bršljana, leske, dobroletine (Viburnum lan- smo jim rože napletli med rogove.204
tana), gabra (Carpinus sp. ), žingarca, farone
in oljke. Pri opisih farone gre po mnenju Špele Na plotove so napletali kresnice; nekateri so jih
Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) za dajali le na stebre, drugi so iz njih napravljali
navadno trdolesko – Euonymus europaeus (Pun- preplete. Nekateri so ločili med »belo« in »ru-
garšek, Š., osebna komunikacija, 6. 5. 2016). Žin- meno kresnico«, obe pa so nabirali na ledini Re-
garc ali zimzelen je prej rasel na več mestih v bli- men in Gmajna.205 Nekateri pravijo, da je šlo v
žini stoječih voda. Tako so ga Mrtvičani nabirali teh primerih za rože vrste lakota206 (Galium sp.
Pod belim bregom pri Vihrah, kjer ga je bilo še ). Tudi na Drnovem so ob kresu krasili plotove z
posebej veliko.201 Razen oljke, so vse sestavi- rastlinjem,207 vendar se potankosti o poteku niso
ne našli v Vrbini, celo gaber. Zanj so npr. verjeli ohranile. Vemo pa, da so drnovski koledniki sv.
tudi, da varuje pred strelo. Zgolj za primerjavo in Jurija nalomili vrbove vejice za Savo, ki so jo po
vtis navedimo, da Drnovci v okviru svojega spo- tem polagali na okna hiš.208
dnjega polja, ki je bilo tedaj že relativno suho, za
butarico v njem niso našli vseh potrebnih rastlin, Količino paše so na Drnovem napovedovali
zato so jih iskali tudi drugod. Tako so žingrc na- po neki, v času po kresu belo cvetoči in asparagu-
birali v oddaljenem Trnovcu (izven karte na Sl. su podobni roži, na peščenih tleh pašnika Barov-
1), kakor so Drnovci imenovali konec doline po- na.209 Na brižanskih pašnikih so po bodeči neži
toka Žlapovec, tik pred njegovim nekdanjim iz- (Carlina acaulis) napovedovali vreme.
livom v Savo v Krškem.202
Kurjenje ognja – kresovanje v času kre-
V G. Skopicah naj bi vsak pastir večer pred sa (poletni solsticij) je bilo tesno povezano s
kresom (poletni solsticij) v Vrbini nalomil veje poplavno ravnico polja. Na Drnovem se je izva-
belega topola (Populus alba) in nabral šentjanže- jalo na ledini Barovna,210 na Bregah v savski bre-
ve rože: »Napravili so se šopi, da se je lažje nosi- žini pod vaško kapelico pri ledini Traminčki,211
196 Informator EKC, VER, IKC. 203 Informator STM.
197 Po pripovedovanju so ločili med dvema vrstama – zdravilno in 204 Informator EKC.
205 Informator IFS.
nezdravilno (Informator VER). 206 Informator EKC.
198 Tamkaj širše znana ledina je danes znana kot Strgarjev travnik. 207 Informator VVK.
208 Informator EDA.
Ledina se nahaja izven območja naše obravnave na osojni strani 209 Informator TTR.
hriba Veniše in ni zajeta na karti sl. 1. 210 Informator SVD, SJR, idr.
199 Informator VER. 211 Informator RVA, RVL.
200 Informator TXJ.
201 Informator KHR.
202 Predel je izven območja naše obravnave zato na sl. 1 ni kartiran.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 37 lo biti 5 leskovih šib, brin (gl. Hrana za ljudi...), v plotu ob glavni vaški cesti. Iz šentjanževih rož
bezeg in dren, vrh pa je bil ovit z žingrcem (zim- pa smo vrh lat naredili preplet. In tako cela vas.
zelen, Vinica sp. ). Brižani so pred cvetno nede- Po treh dneh se je ves okras vrgel na domači gnoj.
ljo obiskovali tam edini, stari dren v bližini Save «203 Isti običaj je izpričan tudi v vasi Brege, kjer
v smeri Žadovinka.196 Žingrc so občasno nabira- so morali na predvečer kresa pastirji prinesti do-
li tudi izven območja naše raziskave v Venišah,197 mov še pred sončnim zahodom rastlinje za kra-
skonca Strgarjevega (izven karte na Sl. 1),198 še šenje vaških plotov.
zlasti ob žegnanjskih nedeljah in ob božjih po-
teh, ko so z njim okrasili vozove.199 Gorenji Sko- Rož smo nabrali za polne naročaje – rume-
pičani so žingarc nabirali v pustih grmovjih na ne in bele kresne rože, ni bilo pravih kresnic,
ledini Flančišče.200 pobrali smo vse kar je takrat cvetelo. Krasi-
li smo po plotih med latami, na stebre smo
Ponekod na Mrtvicah so butarco sestavlja- pa šopke dajali in okrasili smo tudi krave, ki
li iz bršljana, leske, dobroletine (Viburnum lan- smo jim rože napletli med rogove.204
tana), gabra (Carpinus sp. ), žingarca, farone
in oljke. Pri opisih farone gre po mnenju Špele Na plotove so napletali kresnice; nekateri so jih
Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) za dajali le na stebre, drugi so iz njih napravljali
navadno trdolesko – Euonymus europaeus (Pun- preplete. Nekateri so ločili med »belo« in »ru-
garšek, Š., osebna komunikacija, 6. 5. 2016). Žin- meno kresnico«, obe pa so nabirali na ledini Re-
garc ali zimzelen je prej rasel na več mestih v bli- men in Gmajna.205 Nekateri pravijo, da je šlo v
žini stoječih voda. Tako so ga Mrtvičani nabirali teh primerih za rože vrste lakota206 (Galium sp.
Pod belim bregom pri Vihrah, kjer ga je bilo še ). Tudi na Drnovem so ob kresu krasili plotove z
posebej veliko.201 Razen oljke, so vse sestavi- rastlinjem,207 vendar se potankosti o poteku niso
ne našli v Vrbini, celo gaber. Zanj so npr. verjeli ohranile. Vemo pa, da so drnovski koledniki sv.
tudi, da varuje pred strelo. Zgolj za primerjavo in Jurija nalomili vrbove vejice za Savo, ki so jo po
vtis navedimo, da Drnovci v okviru svojega spo- tem polagali na okna hiš.208
dnjega polja, ki je bilo tedaj že relativno suho, za
butarico v njem niso našli vseh potrebnih rastlin, Količino paše so na Drnovem napovedovali
zato so jih iskali tudi drugod. Tako so žingrc na- po neki, v času po kresu belo cvetoči in asparagu-
birali v oddaljenem Trnovcu (izven karte na Sl. su podobni roži, na peščenih tleh pašnika Barov-
1), kakor so Drnovci imenovali konec doline po- na.209 Na brižanskih pašnikih so po bodeči neži
toka Žlapovec, tik pred njegovim nekdanjim iz- (Carlina acaulis) napovedovali vreme.
livom v Savo v Krškem.202
Kurjenje ognja – kresovanje v času kre-
V G. Skopicah naj bi vsak pastir večer pred sa (poletni solsticij) je bilo tesno povezano s
kresom (poletni solsticij) v Vrbini nalomil veje poplavno ravnico polja. Na Drnovem se je izva-
belega topola (Populus alba) in nabral šentjanže- jalo na ledini Barovna,210 na Bregah v savski bre-
ve rože: »Napravili so se šopi, da se je lažje nosi- žini pod vaško kapelico pri ledini Traminčki,211
196 Informator EKC, VER, IKC. 203 Informator STM.
197 Po pripovedovanju so ločili med dvema vrstama – zdravilno in 204 Informator EKC.
205 Informator IFS.
nezdravilno (Informator VER). 206 Informator EKC.
198 Tamkaj širše znana ledina je danes znana kot Strgarjev travnik. 207 Informator VVK.
208 Informator EDA.
Ledina se nahaja izven območja naše obravnave na osojni strani 209 Informator TTR.
hriba Veniše in ni zajeta na karti sl. 1. 210 Informator SVD, SJR, idr.
199 Informator VER. 211 Informator RVA, RVL.
200 Informator TXJ.
201 Informator KHR.
202 Predel je izven območja naše obravnave zato na sl. 1 ni kartiran.
