Page 38 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 38
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 38na Mrtvicah na ledini Barovna.212 Mesto kresavo, z večkrat preščipnjenim/zavitim steblom«.222
na Gorenjih Skopicah pa poleg ljudskega spomi- To so prinesli domov, jo poravnali v šop, ki so ga v
hereditatina izdaja kar toponim sam – Kresi, severno za t.dlani ovili v krog premera okoli 20 cm ter ga stis-
i. Luznarjevo kapelico.213 nili skupaj. Takšna priprava je nadomeščala krta-
če za ribanje tal. Bila je zelo trpežna, vendar zara-
Druge uporabne rastline di grobosti za roke zelo neprijetna.223
Brižani so poznali na močvirnih in vlažnih ob-
močjih tudi rastlino, ki so jo imenovali sič,214 O domači izdelavi krtač poroča Elka Grilc:
sičk215 ali sičjak216, rasel je pri ledini Globajnk s
stalno vodo217 in pod Vrti, na ledini Pod vrbami »sirkove« krtače za ribanje tal. Iz nekih trav
pri Gmajni in v Ločici,218 kjer je zastajala voda.219 je poiskal korenine, ki so bile bolj tanke, dalj-
Kot zanimivost omenimo, da je na območju bri- še in rahlo kodraste. Te korenine je opral,
žanskega spodnjega polja znana tudi ledina – lepo zložil in namakal v vodi, da se niso po-
Sičjaki. Ime je izpričano za njive že na franci- sušile. Iz teh korenin je naredil krtače, po-
scejskem katastru leta 1824, kot Sitschenyaki.220 dobne tistim, ki so jih prodajali in smo z nji-
Sičk, je bil zlasti cenjen med otroki – pastirji, za- mi ribali tla v hiši.
radi dobrih lastnosti za vezavo in za pletenje. Ra-
sel je na močvirnih predelih. Na paši so ga upo- Šlo naj bi za korenine neke trave, ki je rasla na
rabljali za izdelavo igrač, pa tudi sicer. Pletli so starih travnikih:
iz njega izdelke za igro, kot so košarice, rezira-
parate in klobuke ter številne druge izdelke.221 Stari N. N. je, če je izvedel, da so kje v Vrbini
Na Brižanskem – ugotavljajo domačini – danes preorali kakšen zelo star travnik, odšel iskat
ni več sička. Na podlagi vzorčnih stebel sička, ki trde bele koreninice iz katerih je pozimi iz-
jih je iz drugega rastišča priskrbela Elka Grilc iz deloval krtače. Kadar je Sava spodjedla kak-
Sevnice, je Špela Pungaršek (Prirodoslovni mu- šen travnik, je koreninice iskal tudi tam. To
zej Slovenije), ugotovila, da gre najverjetneje za ni bil sirek in je bilo za po tleh ribati.224 (Elka
sivozeleni loček ( Juncus inflexus) (Pungaršek, Š., Grilc)
osebna komunikacija, 10. 5. 2016 in 1. 7. 2016).
V poplavni ravnici reke Sotle so sivozeleni lo- Poznali pa so tudi »temnosivo, tanko in
ček imenovali šar (Kolbezen in Žagar 1978, 177). ostro travo«, ki je na brižanskem v 30-ih letih
V zvezi z otroško igro in pletenjem igral se tam 20. stoletja rasla le še na manjšem, mokrem odse-
omenja tudi sitje, kot visokorasla trava ob Sotli ku remenske struge na predelu Delečki. Ta »tra-
(Počkar 1998, 105). va« zaradi redkosti njenih rastišč ni bila več del
splošno razširjene uporabe, ljudje pa so do danes
Na Bregah so poznali na mokrih tleh tudi ra- pozabili njeno pravo ime. Zanjo pomnijo, da so
stlino im. flošč, »visoko, ostro in grobo, sivo tra- jo generacijo starejši prebivalci z Breg še uporab-
ljali za polnjenje štrozakov (ležišč) in komatov.
212 Informator KHR. Krave je namreč niso marale. Cenjena lastnost je
213 Informator STM. bila ta, da se po sušenju ni sprijemala in je bila
214 Informator EKC. enakomerne sive barve.225 Domala ista uporaba
215 Informatorja EKC in VER. je zabeležena v bližnji Kostanjevici na Krki za
216 Informator VKC. neko močvirsko rastlino, ki so jo tam imenovali
217 Informator VKC. plaščenka. Šlo je za manj kot meter visoko »tra-
218 Informator IFS. vo«, ki so jo želi v gozdu in sušili, z njo pa polni-
219 Informator VER. li komate. Ker je bila čista in brez zeli so jo upo-
220 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
222 Informator VER, IFS
VI) (gl. Literatura).
221 Informator EKC. 223 Informator VER, IFS
224 InformatorjaVER, IFS.
225 Informator VER.
na Gorenjih Skopicah pa poleg ljudskega spomi- To so prinesli domov, jo poravnali v šop, ki so ga v
hereditatina izdaja kar toponim sam – Kresi, severno za t.dlani ovili v krog premera okoli 20 cm ter ga stis-
i. Luznarjevo kapelico.213 nili skupaj. Takšna priprava je nadomeščala krta-
če za ribanje tal. Bila je zelo trpežna, vendar zara-
Druge uporabne rastline di grobosti za roke zelo neprijetna.223
Brižani so poznali na močvirnih in vlažnih ob-
močjih tudi rastlino, ki so jo imenovali sič,214 O domači izdelavi krtač poroča Elka Grilc:
sičk215 ali sičjak216, rasel je pri ledini Globajnk s
stalno vodo217 in pod Vrti, na ledini Pod vrbami »sirkove« krtače za ribanje tal. Iz nekih trav
pri Gmajni in v Ločici,218 kjer je zastajala voda.219 je poiskal korenine, ki so bile bolj tanke, dalj-
Kot zanimivost omenimo, da je na območju bri- še in rahlo kodraste. Te korenine je opral,
žanskega spodnjega polja znana tudi ledina – lepo zložil in namakal v vodi, da se niso po-
Sičjaki. Ime je izpričano za njive že na franci- sušile. Iz teh korenin je naredil krtače, po-
scejskem katastru leta 1824, kot Sitschenyaki.220 dobne tistim, ki so jih prodajali in smo z nji-
Sičk, je bil zlasti cenjen med otroki – pastirji, za- mi ribali tla v hiši.
radi dobrih lastnosti za vezavo in za pletenje. Ra-
sel je na močvirnih predelih. Na paši so ga upo- Šlo naj bi za korenine neke trave, ki je rasla na
rabljali za izdelavo igrač, pa tudi sicer. Pletli so starih travnikih:
iz njega izdelke za igro, kot so košarice, rezira-
parate in klobuke ter številne druge izdelke.221 Stari N. N. je, če je izvedel, da so kje v Vrbini
Na Brižanskem – ugotavljajo domačini – danes preorali kakšen zelo star travnik, odšel iskat
ni več sička. Na podlagi vzorčnih stebel sička, ki trde bele koreninice iz katerih je pozimi iz-
jih je iz drugega rastišča priskrbela Elka Grilc iz deloval krtače. Kadar je Sava spodjedla kak-
Sevnice, je Špela Pungaršek (Prirodoslovni mu- šen travnik, je koreninice iskal tudi tam. To
zej Slovenije), ugotovila, da gre najverjetneje za ni bil sirek in je bilo za po tleh ribati.224 (Elka
sivozeleni loček ( Juncus inflexus) (Pungaršek, Š., Grilc)
osebna komunikacija, 10. 5. 2016 in 1. 7. 2016).
V poplavni ravnici reke Sotle so sivozeleni lo- Poznali pa so tudi »temnosivo, tanko in
ček imenovali šar (Kolbezen in Žagar 1978, 177). ostro travo«, ki je na brižanskem v 30-ih letih
V zvezi z otroško igro in pletenjem igral se tam 20. stoletja rasla le še na manjšem, mokrem odse-
omenja tudi sitje, kot visokorasla trava ob Sotli ku remenske struge na predelu Delečki. Ta »tra-
(Počkar 1998, 105). va« zaradi redkosti njenih rastišč ni bila več del
splošno razširjene uporabe, ljudje pa so do danes
Na Bregah so poznali na mokrih tleh tudi ra- pozabili njeno pravo ime. Zanjo pomnijo, da so
stlino im. flošč, »visoko, ostro in grobo, sivo tra- jo generacijo starejši prebivalci z Breg še uporab-
ljali za polnjenje štrozakov (ležišč) in komatov.
212 Informator KHR. Krave je namreč niso marale. Cenjena lastnost je
213 Informator STM. bila ta, da se po sušenju ni sprijemala in je bila
214 Informator EKC. enakomerne sive barve.225 Domala ista uporaba
215 Informatorja EKC in VER. je zabeležena v bližnji Kostanjevici na Krki za
216 Informator VKC. neko močvirsko rastlino, ki so jo tam imenovali
217 Informator VKC. plaščenka. Šlo je za manj kot meter visoko »tra-
218 Informator IFS. vo«, ki so jo želi v gozdu in sušili, z njo pa polni-
219 Informator VER. li komate. Ker je bila čista in brez zeli so jo upo-
220 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list
222 Informator VER, IFS
VI) (gl. Literatura).
221 Informator EKC. 223 Informator VER, IFS
224 InformatorjaVER, IFS.
225 Informator VER.
