Page 39 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 39
ia universitatisrabljali tudi za polnjenje žimnic (Zakšek 2012, celjenje. «228 »Pajčevino v zemlji« so za celjenje
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 39 30) in za izdelavo pastirskih plaščev, kakršne so ran kopali tudi na Drnovem in tamkajšnjih paš-
nosili v tamkajšnji okolici (Makarovič 1960, 202; nikih.229
Mlakar 2015, 65). Po mnenju Sonje Budna, gre
za migalični šaš (Carex brizoides L. ), ki so ga v Po mnenju Tomija Trilarja (Prirodoslovni
Zakrakovju (izven karte na Sl. 1) imenovali plaš- muzej Slovenije) ni šlo niti za črička (ta ne kop-
čenka ali tudi pleščinka, zanj pa so vedeli tudi na lje lukenj) in niti za poljskega murna (ta koplje
Drnovem (Budna, S., osebna komunikacija 6. 10. luknje, vendar nima predilnih žlez), s katerim bi
2016). utegnili zamenjati črička, temveč verjetno za paj-
ka tapetarja ali vrečkarja iz rodu Atypus. Ta živi v
Franc Lovrenčak, v opisu prsti in rastja kolonijah na travnikih in si izkoplje rov v zemljo,
poplavenga sveta ob reki Krki ugotavlja, da tam- ki ga okrog in okrog obloži z mrežo im. »svilena
kajšnje higrofilne rastlinske vrste, zlasti tiste iz vrečka«. O tem verjetno govori tudi potankost
rodu ločkov ( Juncus. Sp. ), nimajo hranilnih last- v zgornji navedbi, da so pred luknjo »čakali« in
nosti, travniki kjer rastejo pa naj bi imeli nezna- ne »bezali« kakor pri murnih. Namreč v koli-
ten gospodarski pomen (Lovrenčak 1980, 140). kor bi vanjo drezali, bi se pajek vanjo le še bolj
odmaknil (Trilar, T., osebna komunikacija, 20.
Zgoraj našteta pričevanja s Krškega polja, –21. 4. 2016).
npr. da krave teh močvirnih trav niso marale
ter opisi njihovih lastnosti, da se po sušenju niso O zdravilnih učinkih pajčevine je mnogo
sprijemale in so ohranjale barvo, sama po sebi go- poročil. Krškopoljski identična uporaba »svi-
vorijo o njihovi povsem drugačni, nekrmni upo- lenih vrečk« pajkov vrste Atypus, za zdravljenje
rabi. Pomen teh trav, torej vsaj za starejša obdob- ran je izpričana v Južnih Karpatih (Wright in
ja, ne moremo videti skozi gospodarsko vlogo Goodacre 2012, in tam navedena literatura). V
travnika kot takega. Zgoraj izpričani načini upo- Sloveniji je uporaba pajčevine etnološko izpriča-
rabe omenjenih trav, še v 1. polovici 20. stoletja, na predvsem za namene zdravljenja ran na koži;
govorijo o drugačnih vrednostih tovrstnih trav- ureznin, oteklin in ustavljanja krvavitev (Sosič
nikov, ki jih ni moč razumeti v današnji luči in- 2000, 224, 228, 231–232, 236 in 239). Ponekod
tenzivne izrabe. na Dolenjskem za zdravljenje ran in zaustavljanje
krvavenja navajajo pajčevino, ki so jo imenovali
Nabiranje in uporaba drobnih živali »marijini štumfki« (Sosić 2000, 217 in 244), na
Na paši v Vrbini so pastirji iskali čričkove rokav- območju Kobarida pa »Matere Božje nogavice«
čke226 ali srajčke227, kakor so pravili pajčevinas- (Sosić 2000, 233) ali v okolici Cerknega – »boh-
tim oblogam v rovčkih, ki so jih uporabljali za kove hlačce« (Sosić 2000, 240). V enem prime-
zdravljenje ran. Kot pripoveduje Elka Grilc, so ru z Dolenjske je razvidno, da je pajčevina izvira-
rokavčke ali srajčke zbirali in jih imeli vedno tudi la tudi z neke rože (Sosić 2000, 217).
doma na zalogi za zdravljenje ran vseh vrst. Ča-
kali so pred luknjo, dokler živalica ni prišla ven, Vihrani so izvajali s pomočjo pijavk, ki so
nato pa so jo hitro odstranili, da ni mogla nazaj jih nabirali na ledini Spina/Struga tudi zdravlje-
v luknjo. Živalica je bila hitra, obnašala pa se je nje:
zelo previdno. Segli so s prstom v luknjo in ven
potegnili rokavček. Ti so bili dolgi približno 10 To so govorili stari ljudje. So šli in vzeli pija-
cm in spodaj okroglo zaprti, kot naprstniki. Zu- vko in če je imel vnetje zoba ali če se je vnela
nanja stran je bila blatna in prašna, znotraj pa korenina, so si dali gor pijavko, da se je prise-
gladka »kot pajčevina«. Notranjo stran so daja- sala in bolno kri potegnila ven. To so počeli
li na rane za zaščito in za obsušitev ter za boljše tukaj in še ne tako dolgo nazaj, so govorili. In
enako tudi, če si imel kakšen tvor.230
226 Informator EKC.
227 Informator VER. 228 Informator EKC
229 Informator BAS.
230 Informator PAT.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 39 30) in za izdelavo pastirskih plaščev, kakršne so ran kopali tudi na Drnovem in tamkajšnjih paš-
nosili v tamkajšnji okolici (Makarovič 1960, 202; nikih.229
Mlakar 2015, 65). Po mnenju Sonje Budna, gre
za migalični šaš (Carex brizoides L. ), ki so ga v Po mnenju Tomija Trilarja (Prirodoslovni
Zakrakovju (izven karte na Sl. 1) imenovali plaš- muzej Slovenije) ni šlo niti za črička (ta ne kop-
čenka ali tudi pleščinka, zanj pa so vedeli tudi na lje lukenj) in niti za poljskega murna (ta koplje
Drnovem (Budna, S., osebna komunikacija 6. 10. luknje, vendar nima predilnih žlez), s katerim bi
2016). utegnili zamenjati črička, temveč verjetno za paj-
ka tapetarja ali vrečkarja iz rodu Atypus. Ta živi v
Franc Lovrenčak, v opisu prsti in rastja kolonijah na travnikih in si izkoplje rov v zemljo,
poplavenga sveta ob reki Krki ugotavlja, da tam- ki ga okrog in okrog obloži z mrežo im. »svilena
kajšnje higrofilne rastlinske vrste, zlasti tiste iz vrečka«. O tem verjetno govori tudi potankost
rodu ločkov ( Juncus. Sp. ), nimajo hranilnih last- v zgornji navedbi, da so pred luknjo »čakali« in
nosti, travniki kjer rastejo pa naj bi imeli nezna- ne »bezali« kakor pri murnih. Namreč v koli-
ten gospodarski pomen (Lovrenčak 1980, 140). kor bi vanjo drezali, bi se pajek vanjo le še bolj
odmaknil (Trilar, T., osebna komunikacija, 20.
Zgoraj našteta pričevanja s Krškega polja, –21. 4. 2016).
npr. da krave teh močvirnih trav niso marale
ter opisi njihovih lastnosti, da se po sušenju niso O zdravilnih učinkih pajčevine je mnogo
sprijemale in so ohranjale barvo, sama po sebi go- poročil. Krškopoljski identična uporaba »svi-
vorijo o njihovi povsem drugačni, nekrmni upo- lenih vrečk« pajkov vrste Atypus, za zdravljenje
rabi. Pomen teh trav, torej vsaj za starejša obdob- ran je izpričana v Južnih Karpatih (Wright in
ja, ne moremo videti skozi gospodarsko vlogo Goodacre 2012, in tam navedena literatura). V
travnika kot takega. Zgoraj izpričani načini upo- Sloveniji je uporaba pajčevine etnološko izpriča-
rabe omenjenih trav, še v 1. polovici 20. stoletja, na predvsem za namene zdravljenja ran na koži;
govorijo o drugačnih vrednostih tovrstnih trav- ureznin, oteklin in ustavljanja krvavitev (Sosič
nikov, ki jih ni moč razumeti v današnji luči in- 2000, 224, 228, 231–232, 236 in 239). Ponekod
tenzivne izrabe. na Dolenjskem za zdravljenje ran in zaustavljanje
krvavenja navajajo pajčevino, ki so jo imenovali
Nabiranje in uporaba drobnih živali »marijini štumfki« (Sosić 2000, 217 in 244), na
Na paši v Vrbini so pastirji iskali čričkove rokav- območju Kobarida pa »Matere Božje nogavice«
čke226 ali srajčke227, kakor so pravili pajčevinas- (Sosić 2000, 233) ali v okolici Cerknega – »boh-
tim oblogam v rovčkih, ki so jih uporabljali za kove hlačce« (Sosić 2000, 240). V enem prime-
zdravljenje ran. Kot pripoveduje Elka Grilc, so ru z Dolenjske je razvidno, da je pajčevina izvira-
rokavčke ali srajčke zbirali in jih imeli vedno tudi la tudi z neke rože (Sosić 2000, 217).
doma na zalogi za zdravljenje ran vseh vrst. Ča-
kali so pred luknjo, dokler živalica ni prišla ven, Vihrani so izvajali s pomočjo pijavk, ki so
nato pa so jo hitro odstranili, da ni mogla nazaj jih nabirali na ledini Spina/Struga tudi zdravlje-
v luknjo. Živalica je bila hitra, obnašala pa se je nje:
zelo previdno. Segli so s prstom v luknjo in ven
potegnili rokavček. Ti so bili dolgi približno 10 To so govorili stari ljudje. So šli in vzeli pija-
cm in spodaj okroglo zaprti, kot naprstniki. Zu- vko in če je imel vnetje zoba ali če se je vnela
nanja stran je bila blatna in prašna, znotraj pa korenina, so si dali gor pijavko, da se je prise-
gladka »kot pajčevina«. Notranjo stran so daja- sala in bolno kri potegnila ven. To so počeli
li na rane za zaščito in za obsušitev ter za boljše tukaj in še ne tako dolgo nazaj, so govorili. In
enako tudi, če si imel kakšen tvor.230
226 Informator EKC.
227 Informator VER. 228 Informator EKC
229 Informator BAS.
230 Informator PAT.
