Page 40 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 40
dia universitatis her editati, letnik 7 (2019), številk a 1 40Tudi na Bregah je bilo razširjeno zdravljenje s pi-kjer so jih starejši družinski člani uporabljali za
javkami. Izvajali so ga pri ljudeh s slabo prekrvav- napovedovanje letine (česa bo več) in poteka zo-
hereditatiljenimi in nasploh slabotnimi nogami.renja žita, za kar sta govorili njihova barva in ok-
ras oz. pisanost. V zgodnjem poletju, v času pred
Staremu atetu, ki ga noge niso več držale, so žetvijo ječmena in pšenice, so bili pozorni na go-
domov prinesli pijavke. Podevali so mu jih senice, na katerih je prevladovala rumena barva.
na noge in ko so se napile, so same odpadle. Ker pa so za pšenico in ječmenom, včasih še tudi
Vedno pa je pravil, da pijavk ni čutil.231 za ovsom, v poznem poletju sejali ajdo, so tedaj
iskali takšne gosenice (iste vrste), ki so omogo-
Na Skopiškem: čale napoved količine ajdove moke. Zato so se-
daj posvečali pozornost tistim, ki so imele več
Med Prudi in Marlenčki so bile ščuke, kra- rjavkaste ali črne barve v podlagi. Črna barva aj-
pi in pijavke, ki so se v resi kobilam pogosto dovih luščin je namreč pomenila več moke, rja-
pripile na kožo. Pa smo jih dol vlekli, a so sta- va pa manj namlete moke.236 Tudi na Drnovem
ri možje vedno pravili, da naj jih pustimo gor, so na paši iskali gosenice s pikami in jih nosili
da se ne bi kri vžgala, ker so sicer vsako zimo kazati domov. Največ jih je bilo na pašniku Ba-
puščali kobilam po pol litra krvi ravno v te rovna. Posamičen vzorec je simboliziral določe-
namene.232 no žito.237
Stari ate, ki je bil rojen leta 1887 je pripovedoval, Po mnenju Tomija Trilarja (Prirodoslovni
da so se na gorenjeskopiškem na predelu mrtvi- muzej Slovenije) je verjetno šlo za gosenice nava-
ce Zlatič, zdravili s pijavkami na mestu samem. dnega mlečkarja (Hyles euphorbiae), ki se prehra-
Pijavk je moralo biti na obolelih mestih ravno njujejo na mlečkih (Euphorbia sp. ) (Trilar, T.,
pravšnje število, kot so govorili stari možje.233 osebna komunikacija, 20.–21. 4. 2016).
Nabiranje in raba zdravilnih rastlin ter pija- Že pred drugo svetovno vojno so v Brežicah
vk na Krškem polju ima dobre primerjave v pre- odkupovali polže, ki so jih v brižanski Vrbini v
gledu gradiva o ljudski medicini, ki so ga zbrale te namene tudi nabirali.238 Polži so se za prodajo
terenske ekipe SEM med 1948–1984 v Sloveni- tod nabirali še v 80-ih letih 20. stoletja. Sicer pa
ji (Sosič 2000). V obravnavanemu primerljivem so jih pred tem pekli tudi na paši.
okolju, kakršno je pokrajina ob Muri, najdemo
našim zelo podobna poročila o ljudski medicini s Lov
pijavkami in rastlinami (Zadravec 1985, 130–131), V poplavni ravnici je bila številčna tudi divjad,
naprimer pri zobobolu, krčnih žilah in ranah na ki je bila sestavni del občasnega jedilnika. Viso-
nogah (Zadravec 2000, 59). ke divjadi pred drugo svetovno vojno tod še ni
bilo ali pa je bila zgolj prehodna. Polje je še da-
Na Bregah so ob stoječi vodi pri Pod vrbah leč v drugo polovico 20. stoletja slovelo predvsem
in na vzhodnem delu Gmajn, na rastlinah, ki so po zajcih in poljskih kurah; fazanih, jerebicah in
jih imenovali »rdeči mlečki« nabirali velike pi- prepelicah, pri čemer slednji vrsti od 1960-tih
sane gosenice raznolikih barv z »rožičkom« 234. nista več lovni. Že Valvasor omenja na Krškem
Pripovedovalci pravijo, da je rumeno-rdeče cvet- polju prisotnost velikega števila jerebic v poveza-
je delovalo dekorativno in kot se je zdelo, je vsak vi s kulturno pokrajino in tudi njihov lov (Vla-
cvet imel svojo gosenico, ki so jim pravili tudi ko- vasor 2010, 246 in 248). Lov je bil pred povojno
njički. Vsaka gosenica je bila drugačna, vsaka lep- ustanovitvijo lovskih družin Krško in Cerklje
ša. Opazovali so jih leže235 ali pa jih nosili domov, ob Krki, predmet različnih zakupnikov (prim.
231 Informator VER. 236 Informator VER, EKC in IFS.
232 Informator RCD. 237 Informator BAS.
233 Informator TXJ. 238 Informator EKC.
234 Informator VER.
235 Informator EKC.
javkami. Izvajali so ga pri ljudeh s slabo prekrvav- napovedovanje letine (česa bo več) in poteka zo-
hereditatiljenimi in nasploh slabotnimi nogami.renja žita, za kar sta govorili njihova barva in ok-
ras oz. pisanost. V zgodnjem poletju, v času pred
Staremu atetu, ki ga noge niso več držale, so žetvijo ječmena in pšenice, so bili pozorni na go-
domov prinesli pijavke. Podevali so mu jih senice, na katerih je prevladovala rumena barva.
na noge in ko so se napile, so same odpadle. Ker pa so za pšenico in ječmenom, včasih še tudi
Vedno pa je pravil, da pijavk ni čutil.231 za ovsom, v poznem poletju sejali ajdo, so tedaj
iskali takšne gosenice (iste vrste), ki so omogo-
Na Skopiškem: čale napoved količine ajdove moke. Zato so se-
daj posvečali pozornost tistim, ki so imele več
Med Prudi in Marlenčki so bile ščuke, kra- rjavkaste ali črne barve v podlagi. Črna barva aj-
pi in pijavke, ki so se v resi kobilam pogosto dovih luščin je namreč pomenila več moke, rja-
pripile na kožo. Pa smo jih dol vlekli, a so sta- va pa manj namlete moke.236 Tudi na Drnovem
ri možje vedno pravili, da naj jih pustimo gor, so na paši iskali gosenice s pikami in jih nosili
da se ne bi kri vžgala, ker so sicer vsako zimo kazati domov. Največ jih je bilo na pašniku Ba-
puščali kobilam po pol litra krvi ravno v te rovna. Posamičen vzorec je simboliziral določe-
namene.232 no žito.237
Stari ate, ki je bil rojen leta 1887 je pripovedoval, Po mnenju Tomija Trilarja (Prirodoslovni
da so se na gorenjeskopiškem na predelu mrtvi- muzej Slovenije) je verjetno šlo za gosenice nava-
ce Zlatič, zdravili s pijavkami na mestu samem. dnega mlečkarja (Hyles euphorbiae), ki se prehra-
Pijavk je moralo biti na obolelih mestih ravno njujejo na mlečkih (Euphorbia sp. ) (Trilar, T.,
pravšnje število, kot so govorili stari možje.233 osebna komunikacija, 20.–21. 4. 2016).
Nabiranje in raba zdravilnih rastlin ter pija- Že pred drugo svetovno vojno so v Brežicah
vk na Krškem polju ima dobre primerjave v pre- odkupovali polže, ki so jih v brižanski Vrbini v
gledu gradiva o ljudski medicini, ki so ga zbrale te namene tudi nabirali.238 Polži so se za prodajo
terenske ekipe SEM med 1948–1984 v Sloveni- tod nabirali še v 80-ih letih 20. stoletja. Sicer pa
ji (Sosič 2000). V obravnavanemu primerljivem so jih pred tem pekli tudi na paši.
okolju, kakršno je pokrajina ob Muri, najdemo
našim zelo podobna poročila o ljudski medicini s Lov
pijavkami in rastlinami (Zadravec 1985, 130–131), V poplavni ravnici je bila številčna tudi divjad,
naprimer pri zobobolu, krčnih žilah in ranah na ki je bila sestavni del občasnega jedilnika. Viso-
nogah (Zadravec 2000, 59). ke divjadi pred drugo svetovno vojno tod še ni
bilo ali pa je bila zgolj prehodna. Polje je še da-
Na Bregah so ob stoječi vodi pri Pod vrbah leč v drugo polovico 20. stoletja slovelo predvsem
in na vzhodnem delu Gmajn, na rastlinah, ki so po zajcih in poljskih kurah; fazanih, jerebicah in
jih imenovali »rdeči mlečki« nabirali velike pi- prepelicah, pri čemer slednji vrsti od 1960-tih
sane gosenice raznolikih barv z »rožičkom« 234. nista več lovni. Že Valvasor omenja na Krškem
Pripovedovalci pravijo, da je rumeno-rdeče cvet- polju prisotnost velikega števila jerebic v poveza-
je delovalo dekorativno in kot se je zdelo, je vsak vi s kulturno pokrajino in tudi njihov lov (Vla-
cvet imel svojo gosenico, ki so jim pravili tudi ko- vasor 2010, 246 in 248). Lov je bil pred povojno
njički. Vsaka gosenica je bila drugačna, vsaka lep- ustanovitvijo lovskih družin Krško in Cerklje
ša. Opazovali so jih leže235 ali pa jih nosili domov, ob Krki, predmet različnih zakupnikov (prim.
231 Informator VER. 236 Informator VER, EKC in IFS.
232 Informator RCD. 237 Informator BAS.
233 Informator TXJ. 238 Informator EKC.
234 Informator VER.
235 Informator EKC.
