Page 41 - Studia Universitatis Hereditati, vol 7(1) (2019)
P. 41
ia universitatisŠribar 2018, 123–125). V 1930-tih so npr. na dr- prvih povojnih let,242 v poplavni ravnici, na ledi-
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 41 novsko spodnje polje zahajali zagrebški lovci, ki ni Pod vrbam pa je izpričana v 1930-tih letih v
so bili v zimskem času nastanjeni na Drnovem.239 prehodnih romskih taborih.243
V okviru obravnavanega območja, njegovih na-
ravnih danosti in v zvezi z Vrbino ter gospodarje- Velika biodiverziteta nekdanjega okolja se
njem z divjo perjadjo, omenimo domačina Fran- je odražala v bogastvu živali neposredno ob reki
ca Škofljanca z Breg, ki je kot vsestransko dejaven Savi in v ravnici ob njej. Sočasen vpogled daje-
v povojnih letih znatno pripomogel pri vzreji in jo nekatera poročila, ki pričajo o obilju lovno za-
povečanju staleža jerebic. Nadaljeval je tudi ki- nimivih živalskih vrst. Z območja levega brege
nološko tradicijo dr. Vilka Pfeiferja iz predvojne- Save so znani zanimivi opisi lovnih vrst živa-
ga časa, ko je na Bregah leta 1962 ustanovil psar- li Ferdinanda Ripšla iz 1880-tih let (2007, 155–
no nemških kratkodlakih ptičarjev z zvenečim 158). V Savi je bila v 1930-tih letih do Sevnice npr.
domačim imenom »Vrbinska«, ki je aktivna še še kečiga (KLDB 1937, 239 in 288). Stanje žive-
danes (B. T. 2014, 464). ga sveta v kasnejšem, poregaulacijskem obdobju
in problematiko njegovega dolgoročnega obsto-
Povrnimo se obravnavanem času prve polo- ja, prikazujejo številne raziskave (npr. Klenovšek
vice 20. stoletja. T. i. krivolov je bil prisoten pred- 1999; 2001; 2009; Vogrin, M. in Hudoklin 1993;
vsem v sebenjkovskih pa tudi v nekaterih kmeč- Hudoklin 1993; 2008).
kih družinah. Tema je zanimiva in bi zahtevala
širšo razpravo, zato se tukaj omejimo le na kratek Lesne surovine
pregled lovskih dejavnosti brez naprednih lov- Na vihranskem,244 brižanskem245 in skopiškem
nih pripomočkov, ki so bile v domeni pastirjev v za obravnavano obdobje kot pomembne omenja-
Vrbini. Izjema so le opisi lova s kamni, ki ga opi- jo različne vrste vrb (Salix sp. ) ter topolov (Po-
sujemo v odstavku o Prodnikih (gl. Prodniki). pulus sp. ), med njimi jagend (Populus nigra, jag-
ned) in topolovko, kakor ljudsko imenujejo beli
Pastirji predvojnih in tudi povojnih gene- topol (Populus alba), kjer izpostavljajo njegovo
racij, so spremljali premike različnih divjih ži- svetleče listje in mehak les. Omenja se tudi hrast
vali, zato so lahko pravočasno dostopali do jajc dob (Quercus robur), vendar je bil tedaj že redko
zlasti poljskih kur, od mladičev pa so cenili zlas- drevo. Jesenovim drevesom na Vihrah pravijo je-
ti golobje, grličje, sračje in vranje, seveda v času senovc (Fraxinus sp. ), manjši gozdič tam še da-
njihove največje tolstosti, to je tik pred vzletom. nes uspeva na območju Petrove škarpe severno
Drobovje so otrebili na kraju samem, meso pa od ledine Zgorelo, na Bregah pa ob robu Gmaj-
sprali v reki ali v mlaki240 ter ga spekli na ognjiš- ne in med Delečki. Od drugih listavcev omenja-
ču, ki je bilo večinoma stalno, v bližini kakšne- jo še črno (Alnus glutinosa) in belo jelšo,246 lipo
ga večjega drevesa, npr. vrbe. Z gnezd, večino- (Tilia sp. ), murvo (Morus alba in Morus nigra),
ma poljskih kur, nabrana jajca so dolenjeskopiški gacjo ali hacanko (Robinia pseudoacacia) in brest
pastirji pekli na ognjišču, ki so ga oblikovali iz (Ulmus sp. ).247 Jelše so bile na skopiškem nekdaj
blata. V prvem desetletju po vojni so v te name- zelo razširjene in kjer jih najdemo še danes. Na
ne, pa tudi za peko rib, na območju dolenjesko- Brižanskem so jelše rasle na ledini Velike vode in
piške Spince že uporabljali pleh, navadno prido- na ledini Delečki, kjer je običajno zastajala voda
bljen iz tamkajšnjih letalskih razbitin.241 K temu
spomnimo še na peko polžev, ki smo jih omeni- 242 Informator STM.
li že v poglavju o nabiralništvu (gl. Nabiralni- 243 Informator IKC, VER.
štvo). Prehrana z ježi je tod izpričana v času krize 244 Informator CAR.
245 Informator IFS.
239 Nformator DLJ. 246 Ljudsko poimenovanje, morda za sivo jelšo (Alnus incana)?
240 Informator TXJ. 247 Informator CAR, PAT, SJR, VER, RVL, idr.
241 Infortamtor ZHK.
poplavna r avnica r eke save na krškem polju kot gospodarsko zaledje ... 41 novsko spodnje polje zahajali zagrebški lovci, ki ni Pod vrbam pa je izpričana v 1930-tih letih v
so bili v zimskem času nastanjeni na Drnovem.239 prehodnih romskih taborih.243
V okviru obravnavanega območja, njegovih na-
ravnih danosti in v zvezi z Vrbino ter gospodarje- Velika biodiverziteta nekdanjega okolja se
njem z divjo perjadjo, omenimo domačina Fran- je odražala v bogastvu živali neposredno ob reki
ca Škofljanca z Breg, ki je kot vsestransko dejaven Savi in v ravnici ob njej. Sočasen vpogled daje-
v povojnih letih znatno pripomogel pri vzreji in jo nekatera poročila, ki pričajo o obilju lovno za-
povečanju staleža jerebic. Nadaljeval je tudi ki- nimivih živalskih vrst. Z območja levega brege
nološko tradicijo dr. Vilka Pfeiferja iz predvojne- Save so znani zanimivi opisi lovnih vrst živa-
ga časa, ko je na Bregah leta 1962 ustanovil psar- li Ferdinanda Ripšla iz 1880-tih let (2007, 155–
no nemških kratkodlakih ptičarjev z zvenečim 158). V Savi je bila v 1930-tih letih do Sevnice npr.
domačim imenom »Vrbinska«, ki je aktivna še še kečiga (KLDB 1937, 239 in 288). Stanje žive-
danes (B. T. 2014, 464). ga sveta v kasnejšem, poregaulacijskem obdobju
in problematiko njegovega dolgoročnega obsto-
Povrnimo se obravnavanem času prve polo- ja, prikazujejo številne raziskave (npr. Klenovšek
vice 20. stoletja. T. i. krivolov je bil prisoten pred- 1999; 2001; 2009; Vogrin, M. in Hudoklin 1993;
vsem v sebenjkovskih pa tudi v nekaterih kmeč- Hudoklin 1993; 2008).
kih družinah. Tema je zanimiva in bi zahtevala
širšo razpravo, zato se tukaj omejimo le na kratek Lesne surovine
pregled lovskih dejavnosti brez naprednih lov- Na vihranskem,244 brižanskem245 in skopiškem
nih pripomočkov, ki so bile v domeni pastirjev v za obravnavano obdobje kot pomembne omenja-
Vrbini. Izjema so le opisi lova s kamni, ki ga opi- jo različne vrste vrb (Salix sp. ) ter topolov (Po-
sujemo v odstavku o Prodnikih (gl. Prodniki). pulus sp. ), med njimi jagend (Populus nigra, jag-
ned) in topolovko, kakor ljudsko imenujejo beli
Pastirji predvojnih in tudi povojnih gene- topol (Populus alba), kjer izpostavljajo njegovo
racij, so spremljali premike različnih divjih ži- svetleče listje in mehak les. Omenja se tudi hrast
vali, zato so lahko pravočasno dostopali do jajc dob (Quercus robur), vendar je bil tedaj že redko
zlasti poljskih kur, od mladičev pa so cenili zlas- drevo. Jesenovim drevesom na Vihrah pravijo je-
ti golobje, grličje, sračje in vranje, seveda v času senovc (Fraxinus sp. ), manjši gozdič tam še da-
njihove največje tolstosti, to je tik pred vzletom. nes uspeva na območju Petrove škarpe severno
Drobovje so otrebili na kraju samem, meso pa od ledine Zgorelo, na Bregah pa ob robu Gmaj-
sprali v reki ali v mlaki240 ter ga spekli na ognjiš- ne in med Delečki. Od drugih listavcev omenja-
ču, ki je bilo večinoma stalno, v bližini kakšne- jo še črno (Alnus glutinosa) in belo jelšo,246 lipo
ga večjega drevesa, npr. vrbe. Z gnezd, večino- (Tilia sp. ), murvo (Morus alba in Morus nigra),
ma poljskih kur, nabrana jajca so dolenjeskopiški gacjo ali hacanko (Robinia pseudoacacia) in brest
pastirji pekli na ognjišču, ki so ga oblikovali iz (Ulmus sp. ).247 Jelše so bile na skopiškem nekdaj
blata. V prvem desetletju po vojni so v te name- zelo razširjene in kjer jih najdemo še danes. Na
ne, pa tudi za peko rib, na območju dolenjesko- Brižanskem so jelše rasle na ledini Velike vode in
piške Spince že uporabljali pleh, navadno prido- na ledini Delečki, kjer je običajno zastajala voda
bljen iz tamkajšnjih letalskih razbitin.241 K temu
spomnimo še na peko polžev, ki smo jih omeni- 242 Informator STM.
li že v poglavju o nabiralništvu (gl. Nabiralni- 243 Informator IKC, VER.
štvo). Prehrana z ježi je tod izpričana v času krize 244 Informator CAR.
245 Informator IFS.
239 Nformator DLJ. 246 Ljudsko poimenovanje, morda za sivo jelšo (Alnus incana)?
240 Informator TXJ. 247 Informator CAR, PAT, SJR, VER, RVL, idr.
241 Infortamtor ZHK.
