Page 105 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 105
boris simončič
nižje kraljestvo je kraljestvo lačnih duhov, ki je zaznamovano z neneh-
nim zelo močnimi željami, ki pa jih ni mogoče izpolniti, zato ta bitja
zelo trpijo. V to kraljestvo se bitja rodijo zaradi negativne karme in gra-
bežljivosti. Med nižja kraljestva sodi tudi kraljestvo živali, ki je prežeto
s trpljenjem zaradi mraza, vročine, lakote, boja za preživetje ipd. Vzrok
za tako rojstvo je negativna karma in omejenost uma, zato je omejena
inteligenca in posledično tudi duhovni razvoj ni mogoč.
Višja kraljestva se delijo na kraljestvo ljudi, kraljestvo bogov in
kraljestvo polbogov. Kraljestvo ljudi nam je seveda znano, z budistič-
ne perspektive pa je zanj značilno to, da tu ni ne preveč bolečine ne
preveč zadovoljstva, zato bitja tu najlažje razvijejo zanimanje za du-
hovnost. Ker lahko to rojstvo izkoristimo za napredovanje po duhov-
ni poti, rojstvo v kraljestvu ljudi imenujemo tudi dragoceno človeško
rojstvo. Vzrok za rojstvo kot človek je dobra karma in etična narav-
nanost. Za kraljestvo bogov je značilno dolgo življenje, polno razkoš-
ja in najrazličnejših užitkov. Vzrok za tako rojstvo je zelo veliko dobre
karme. Žal je tudi tako življenje minljivo in ko se dobra karma pora-
bi, se konča tudi življenje. Ker so bogovi karme porabili ogromno dob-
re karme, se po smrti lahko rodijo v nižjih kraljestvih. Življenje pol-
bogov je podobno življenju bogov, vendar svojega razkošja ne morejo
v miru uživati, saj so vedno ljubosumni na druge, ker se jim zdi, da
imajo drugi več kot oni sami.
Trije dragulji
Ko razvijamo zavedanje, da je samsara polna trpljenja, se v nas po-
rodi želja, da bi se tega trpljenja osvobodili. Hkrati tudi prepoznamo, da
tega nismo sposobni storiti sami in da potrebujemo pomoč. V budizmu
se za pomoč obrnemo k trem draguljem. Prvi dragulj je Buda. Buda ni le
eno bitje, zgodovinski Šakjamuni Buda, ampak označuje vsa razsvetljena
bitja, ki so se popolnoma osvobodila vsega trpljenja. Ker taka bitja vedo,
kako se osvoboditi trpljenja, se k njim obrnemo po pomoč. Drugi dra-
gulj je darma oz. nauki vseh bud. Pot, ki vodi izven trpljenja, je opisana
v teh naukih, zato so za budista kot dragulj, ki ga vodi onkraj trpljenja.
Tretji dragulj pa se imenuje sanga in označuje vsa tista bitja, ki še niso
103
nižje kraljestvo je kraljestvo lačnih duhov, ki je zaznamovano z neneh-
nim zelo močnimi željami, ki pa jih ni mogoče izpolniti, zato ta bitja
zelo trpijo. V to kraljestvo se bitja rodijo zaradi negativne karme in gra-
bežljivosti. Med nižja kraljestva sodi tudi kraljestvo živali, ki je prežeto
s trpljenjem zaradi mraza, vročine, lakote, boja za preživetje ipd. Vzrok
za tako rojstvo je negativna karma in omejenost uma, zato je omejena
inteligenca in posledično tudi duhovni razvoj ni mogoč.
Višja kraljestva se delijo na kraljestvo ljudi, kraljestvo bogov in
kraljestvo polbogov. Kraljestvo ljudi nam je seveda znano, z budistič-
ne perspektive pa je zanj značilno to, da tu ni ne preveč bolečine ne
preveč zadovoljstva, zato bitja tu najlažje razvijejo zanimanje za du-
hovnost. Ker lahko to rojstvo izkoristimo za napredovanje po duhov-
ni poti, rojstvo v kraljestvu ljudi imenujemo tudi dragoceno človeško
rojstvo. Vzrok za rojstvo kot človek je dobra karma in etična narav-
nanost. Za kraljestvo bogov je značilno dolgo življenje, polno razkoš-
ja in najrazličnejših užitkov. Vzrok za tako rojstvo je zelo veliko dobre
karme. Žal je tudi tako življenje minljivo in ko se dobra karma pora-
bi, se konča tudi življenje. Ker so bogovi karme porabili ogromno dob-
re karme, se po smrti lahko rodijo v nižjih kraljestvih. Življenje pol-
bogov je podobno življenju bogov, vendar svojega razkošja ne morejo
v miru uživati, saj so vedno ljubosumni na druge, ker se jim zdi, da
imajo drugi več kot oni sami.
Trije dragulji
Ko razvijamo zavedanje, da je samsara polna trpljenja, se v nas po-
rodi želja, da bi se tega trpljenja osvobodili. Hkrati tudi prepoznamo, da
tega nismo sposobni storiti sami in da potrebujemo pomoč. V budizmu
se za pomoč obrnemo k trem draguljem. Prvi dragulj je Buda. Buda ni le
eno bitje, zgodovinski Šakjamuni Buda, ampak označuje vsa razsvetljena
bitja, ki so se popolnoma osvobodila vsega trpljenja. Ker taka bitja vedo,
kako se osvoboditi trpljenja, se k njim obrnemo po pomoč. Drugi dra-
gulj je darma oz. nauki vseh bud. Pot, ki vodi izven trpljenja, je opisana
v teh naukih, zato so za budista kot dragulj, ki ga vodi onkraj trpljenja.
Tretji dragulj pa se imenuje sanga in označuje vsa tista bitja, ki še niso
103
