Page 111 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 111
boris simončič
popolnost je radostno prizadevanje, ki predstavlja radost in vztrajnost
do hoje po duhovni poti. Peta popolnost je popolnost osredotočenosti,
kjer praktikant razvija sposobnost enotočkovne koncentracije. Šesta po-
polnost je modrost, razumevanje prave narave resničnosti. Praktikant
se začne uriti v teh šest popolnosti že na začetku poti, vendar jih bo de-
jansko izpopolnil šele takrat, ko bo postal buda.
Vadžrajana ali Mantrajana ali Tantrajana
Budizem mahajana se deli na dve glavni veji – sutrajano in vadžraja-
no. Vadražjano poznamo tudi pod imenom mantrajana, tantrajana ali
najpogosteje, tantra. Pot sutrajane je pot preučevanja besedil, umirjan
ja uma in umirjanja negativnih čustev. Gre za relativno jasen in enosta-
ven pristop, ki praktikanta sčasoma pripelje do razsvetljenja. Vendar pa
nekateri praktikanti mahajane ne želijo porabiti toliko časa na duhov-
ni poti, saj to pomeni, da bodo lahko pomagali drugim bitjem šele čez
veliko časa. Zaradi želje, da bi čim prej dosegli stanje, kjer bodo poma-
gali ostalim bitjem, se ti praktikanti odločijo za hitrejšo, a nevarnejšo
pot – pot vadžrajane. Ta namesto počasnega umirjanja poudarja direkt
no transformacijo negativnih čustev. To praktikant doseže s pomočjo
prefinjenih tehnik, kot so vizualizacije, recitacija manter, uravnavanje
notranjih energij in spoznavanje z najglobljimi stanji uma. Vse to lahko
praktikanta do razsvetljenja pripelje veliko hitreje kot pot sutrajane in
s tem prej prinese korist vsem drugim bitjem ter jim pomaga pri osvo-
boditvi od trpljenja.
Zaključek
Vse religije v svojem bistvu stremijo k temu, da bi v svet prinesle več
miru in zadovoljstva. Za različna bitja so koristni različni pristopi, zato
bi bilo stališče, da je le ena vera resnično prava, napačno, saj bi s tem
zelo omejili različne načine, kako prinesti mir in srečo v življenja mili-
109
popolnost je radostno prizadevanje, ki predstavlja radost in vztrajnost
do hoje po duhovni poti. Peta popolnost je popolnost osredotočenosti,
kjer praktikant razvija sposobnost enotočkovne koncentracije. Šesta po-
polnost je modrost, razumevanje prave narave resničnosti. Praktikant
se začne uriti v teh šest popolnosti že na začetku poti, vendar jih bo de-
jansko izpopolnil šele takrat, ko bo postal buda.
Vadžrajana ali Mantrajana ali Tantrajana
Budizem mahajana se deli na dve glavni veji – sutrajano in vadžraja-
no. Vadražjano poznamo tudi pod imenom mantrajana, tantrajana ali
najpogosteje, tantra. Pot sutrajane je pot preučevanja besedil, umirjan
ja uma in umirjanja negativnih čustev. Gre za relativno jasen in enosta-
ven pristop, ki praktikanta sčasoma pripelje do razsvetljenja. Vendar pa
nekateri praktikanti mahajane ne želijo porabiti toliko časa na duhov-
ni poti, saj to pomeni, da bodo lahko pomagali drugim bitjem šele čez
veliko časa. Zaradi želje, da bi čim prej dosegli stanje, kjer bodo poma-
gali ostalim bitjem, se ti praktikanti odločijo za hitrejšo, a nevarnejšo
pot – pot vadžrajane. Ta namesto počasnega umirjanja poudarja direkt
no transformacijo negativnih čustev. To praktikant doseže s pomočjo
prefinjenih tehnik, kot so vizualizacije, recitacija manter, uravnavanje
notranjih energij in spoznavanje z najglobljimi stanji uma. Vse to lahko
praktikanta do razsvetljenja pripelje veliko hitreje kot pot sutrajane in
s tem prej prinese korist vsem drugim bitjem ter jim pomaga pri osvo-
boditvi od trpljenja.
Zaključek
Vse religije v svojem bistvu stremijo k temu, da bi v svet prinesle več
miru in zadovoljstva. Za različna bitja so koristni različni pristopi, zato
bi bilo stališče, da je le ena vera resnično prava, napačno, saj bi s tem
zelo omejili različne načine, kako prinesti mir in srečo v življenja mili-
109
