Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 27, ISSN 2590-9754
P. 113
Vinko Ošlak
ČEMU DALMATINOV NOVI TESTAMENT?
Tako me je ob neki predstavitvi jezikovno prenovljene izdaje Novega
testamenta po Dalmatinovem prevodu iz leta 1584, ko je izšel celoten
Dalmatinov prevod Biblije iz izvirnih jezikov, nedolžno vprašal moj stari
prijatelj velike veljave med slovenskimi katoličani. Vprašanje me je toli-
ko bolj presenetilo, ker vpraševalec ne sodi med tiste pripadnike rimske
cerkve, ki bi imeli do Božje besede zaničljiv ali pa morda zgolj načel-
no spoštljiv odnos, bolj iz kulturne in narodne kakor iz verske zavesti.
Stvar je bila toliko bolj čudna, ko je mojemu sodelavcu mag. Benjaminu
Hlastanu ali pa meni kar nekaj ateistov izrazilo navdušenje nad to izda-
jo. To ne pomeni, da se navdušenje nujno nanaša na jezikovno kvaliteto
knjige, ki je prišla v petdeset tisoč slovenskih domov v času nekaj mese-
cev, bodisi v posameznih rešitvah ali v celoti, vsekakor pa na samo za-
misel take izdaje in njen pomen za slovenskega rojaka v času, ko se vsaj
evropski del človeštva vse bolj odmika od tega, kar je Bog po svojih pi-
sateljih povedal ljudem o sebi, o svojem Sinu, o svojem kraljestvu in o
tem, kako si je mogoče pridobiti njegovo državljanstvo s pravico dedo-
vanja in tako najugodneje rešiti največje življenjsko vprašanje, s katerim
je soočen vsak prebivalec našega planeta. Tako se mi zdi, da bom tudi
mnogim drugim, ki bi mogoče enako ali podobno vprašali, najbolje od-
govoril, če bom v mislih ohranil kratko srečanje s svojim starim prija-
teljem, ki me v vseh znanjih in tudi v vseh darovih peresa daleč presega
in tako njegovo vprašanje nikakor ne more prihajati iz take ali drugač-
ne pomanjkljivosti v tem, kar je človeku dano vedeti.
111
ČEMU DALMATINOV NOVI TESTAMENT?
Tako me je ob neki predstavitvi jezikovno prenovljene izdaje Novega
testamenta po Dalmatinovem prevodu iz leta 1584, ko je izšel celoten
Dalmatinov prevod Biblije iz izvirnih jezikov, nedolžno vprašal moj stari
prijatelj velike veljave med slovenskimi katoličani. Vprašanje me je toli-
ko bolj presenetilo, ker vpraševalec ne sodi med tiste pripadnike rimske
cerkve, ki bi imeli do Božje besede zaničljiv ali pa morda zgolj načel-
no spoštljiv odnos, bolj iz kulturne in narodne kakor iz verske zavesti.
Stvar je bila toliko bolj čudna, ko je mojemu sodelavcu mag. Benjaminu
Hlastanu ali pa meni kar nekaj ateistov izrazilo navdušenje nad to izda-
jo. To ne pomeni, da se navdušenje nujno nanaša na jezikovno kvaliteto
knjige, ki je prišla v petdeset tisoč slovenskih domov v času nekaj mese-
cev, bodisi v posameznih rešitvah ali v celoti, vsekakor pa na samo za-
misel take izdaje in njen pomen za slovenskega rojaka v času, ko se vsaj
evropski del človeštva vse bolj odmika od tega, kar je Bog po svojih pi-
sateljih povedal ljudem o sebi, o svojem Sinu, o svojem kraljestvu in o
tem, kako si je mogoče pridobiti njegovo državljanstvo s pravico dedo-
vanja in tako najugodneje rešiti največje življenjsko vprašanje, s katerim
je soočen vsak prebivalec našega planeta. Tako se mi zdi, da bom tudi
mnogim drugim, ki bi mogoče enako ali podobno vprašali, najbolje od-
govoril, če bom v mislih ohranil kratko srečanje s svojim starim prija-
teljem, ki me v vseh znanjih in tudi v vseh darovih peresa daleč presega
in tako njegovo vprašanje nikakor ne more prihajati iz take ali drugač-
ne pomanjkljivosti v tem, kar je človeku dano vedeti.
111
