Page 232 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 232
prevod
ne bi mogel misliti niti življenjskega desetletja, o katerem sem skušal
nekaj povedati, niti tega, kar me je motiviralo osebno, v teologiji in v
politiki. Gotovo je malo teoloških študijskih sob, v katerih bi na isti vi-
šini lahko drugo poleg druge videli sliki Calvina in Mozarta.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
Ad limina apostolorum2
Zgodovinsko poročilo3
Karl Barth je bil povabljen, da se kot zunanji opazovalec osebno ude-
leži zadnjega zasedanja 2. vatikanskega koncila leta 1965. Zaradi bolez-
ni se takrat vabilu ni mogel odzvati. Zato je po končanem koncilu za-
prosil, če bi se lahko post festum iz prve roke podučil o razumevanju in
razlagi sprejetih koncilskih dokumentov. V Rimu je bila njegova prošnja
s strani Sekretariata za edinost kristjanov sprejeta z razumevanjem in
veseljem: Barth je tako »poromal ad limina Apostolorum«, na tradici-
onalni obisk grobov apostolov Petra in Pavla in papeža v Rim. Tu se je
od 22. do 29. septembra 1966 srečal z več vidnimi akterji vatikanskega
koncila, takrat vodilnimi kardinali in teologi, kot so bili kardinal Bea,
škof Willebrand, jezuit Karl Rahner, dominikanec Yves Congar, (bodoči
papež) Ratzinger, Semmelroth, a tudi s predstavniki konservativne, do
koncilske usmeritve zadržane struje, kot je bil kardinal Ottaviani, s ka-
terim se je pogovarjal na sedežu Svetega oficija, naslednika rimske in-
kvizicije. Dobrohotno, dobesedno z razširjenimi rokami – opiše Barth
– ga je na dolg pogovor sprejel tudi papež Pavel VI. Barth poudarja po-
zornost in naklonjenost, s katero je bil sprejet, počastitve, ki jih je bil na
2 Vir: Karl Barth, Ad limina Apostolorum (Zürich: EVZ, 1967). Iz knjige objavlja-
mo naš uredniški povzetek »Zgodovinskega poročila« (7–21), izbor »Vprašanj v
Rimu« (23–43), »Pismo o mariologiji« (61–66); nismo prevedli in objavili razprave
»Irenično-kritične pripombe k Dogmatični konstituciji 2. vatikanskega koncila o
Božjem razodetju« (45–59). Vsa pojasnila v oglatih oklepajih so prevajalčeva.
3 Urednikov/prevajalčev povzetek Barthovega poročila o potovanju v Rim.
230
ne bi mogel misliti niti življenjskega desetletja, o katerem sem skušal
nekaj povedati, niti tega, kar me je motiviralo osebno, v teologiji in v
politiki. Gotovo je malo teoloških študijskih sob, v katerih bi na isti vi-
šini lahko drugo poleg druge videli sliki Calvina in Mozarta.
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
Ad limina apostolorum2
Zgodovinsko poročilo3
Karl Barth je bil povabljen, da se kot zunanji opazovalec osebno ude-
leži zadnjega zasedanja 2. vatikanskega koncila leta 1965. Zaradi bolez-
ni se takrat vabilu ni mogel odzvati. Zato je po končanem koncilu za-
prosil, če bi se lahko post festum iz prve roke podučil o razumevanju in
razlagi sprejetih koncilskih dokumentov. V Rimu je bila njegova prošnja
s strani Sekretariata za edinost kristjanov sprejeta z razumevanjem in
veseljem: Barth je tako »poromal ad limina Apostolorum«, na tradici-
onalni obisk grobov apostolov Petra in Pavla in papeža v Rim. Tu se je
od 22. do 29. septembra 1966 srečal z več vidnimi akterji vatikanskega
koncila, takrat vodilnimi kardinali in teologi, kot so bili kardinal Bea,
škof Willebrand, jezuit Karl Rahner, dominikanec Yves Congar, (bodoči
papež) Ratzinger, Semmelroth, a tudi s predstavniki konservativne, do
koncilske usmeritve zadržane struje, kot je bil kardinal Ottaviani, s ka-
terim se je pogovarjal na sedežu Svetega oficija, naslednika rimske in-
kvizicije. Dobrohotno, dobesedno z razširjenimi rokami – opiše Barth
– ga je na dolg pogovor sprejel tudi papež Pavel VI. Barth poudarja po-
zornost in naklonjenost, s katero je bil sprejet, počastitve, ki jih je bil na
2 Vir: Karl Barth, Ad limina Apostolorum (Zürich: EVZ, 1967). Iz knjige objavlja-
mo naš uredniški povzetek »Zgodovinskega poročila« (7–21), izbor »Vprašanj v
Rimu« (23–43), »Pismo o mariologiji« (61–66); nismo prevedli in objavili razprave
»Irenično-kritične pripombe k Dogmatični konstituciji 2. vatikanskega koncila o
Božjem razodetju« (45–59). Vsa pojasnila v oglatih oklepajih so prevajalčeva.
3 Urednikov/prevajalčev povzetek Barthovega poročila o potovanju v Rim.
230
