Page 235 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIV (2018), številka 28, ISSN 2590-9754
P. 235
karl barth
nega odgovora Božjega ljudstva [na Božje odrešiteljsko delo] ali kot
njegovega pričevanja [o tem odrešujočem delu]?
2 Ali je Kristus navzoč pri maši samo v osebi duhovnika in v obeh ev-
harističnih elementih (7,1) – ko pa po točki 48 konstitucije kristja-
ni immaculata hostia [brezmadežno hostijo] darujejo združeni z du-
hovnikom (una cum ipso)?
3. Kako je utemeljeno, da je obhajanje pod obema podobama obravna-
vano kot izjema (55) (razen pri obhajanju duhovnika samega)? Ali je
za to dovolj že samo sklicevanje na Trident?
4. Ali je evharistično slavje v novozavezni občini že imelo dominan-
ten pomen, ki se mu pripisuje tu in v drugih besedilih drugega vati-
kanskega koncila?
Dogmatična konstitucija o Cerkvi
Kritična vprašanja
1. Kje je distanca med Kristusom kot Gospodom, Kraljem in Sodnikom
in njegovo Cerkvijo? So samo laiki njegovi pričevalci v svetu, »hierar-
hija« pa je več kot to ? Ali ni vsa Cerkev ljudstvo pričevalcev? Ali je
Cerkev (pogl. 8,52) res razodetje in nadaljevanje inkarnacije?
2. Kako, da je med štirimi značilnostmi Cerkve iz Dejanj apostolov
2,42 (ohranjanje nauka apostolov, skupnost, lomljenje kruha, moli-
tev) prav tretja (evharistija) označena kot konstitutivna za življenje
Cerkve?
3. Ali res Cerkev naredi [erzeugt]5 vernike (pogl. 3,28; 8,64) ? S krstom?
4. Kje sta ob nakazovanju eshatološke razsežnosti cerkve (7,48–50;
8,65) Kristusov ponovni prihod in sojenje grešnikom? Kje je »novi
Jeruzalem«, sveto mesto, ki bo prišlo od Boga iz nebes (Raz 21,2) –
ne pa se povzpelo vanje? Kje je sploh novo stvarjenje (Teihard de
Chardin)?!
5. So eksegeze, nakazane v poglavju 8,55–58, dovolj trden temelj za ma-
riologijo, ki je zgrajena na njih? In za (66) zahtevani poseben Marijin
5 V uporabljanem uradnem slovenskem prevodu dokumenta: »rodi« (164, 198).
233
nega odgovora Božjega ljudstva [na Božje odrešiteljsko delo] ali kot
njegovega pričevanja [o tem odrešujočem delu]?
2 Ali je Kristus navzoč pri maši samo v osebi duhovnika in v obeh ev-
harističnih elementih (7,1) – ko pa po točki 48 konstitucije kristja-
ni immaculata hostia [brezmadežno hostijo] darujejo združeni z du-
hovnikom (una cum ipso)?
3. Kako je utemeljeno, da je obhajanje pod obema podobama obravna-
vano kot izjema (55) (razen pri obhajanju duhovnika samega)? Ali je
za to dovolj že samo sklicevanje na Trident?
4. Ali je evharistično slavje v novozavezni občini že imelo dominan-
ten pomen, ki se mu pripisuje tu in v drugih besedilih drugega vati-
kanskega koncila?
Dogmatična konstitucija o Cerkvi
Kritična vprašanja
1. Kje je distanca med Kristusom kot Gospodom, Kraljem in Sodnikom
in njegovo Cerkvijo? So samo laiki njegovi pričevalci v svetu, »hierar-
hija« pa je več kot to ? Ali ni vsa Cerkev ljudstvo pričevalcev? Ali je
Cerkev (pogl. 8,52) res razodetje in nadaljevanje inkarnacije?
2. Kako, da je med štirimi značilnostmi Cerkve iz Dejanj apostolov
2,42 (ohranjanje nauka apostolov, skupnost, lomljenje kruha, moli-
tev) prav tretja (evharistija) označena kot konstitutivna za življenje
Cerkve?
3. Ali res Cerkev naredi [erzeugt]5 vernike (pogl. 3,28; 8,64) ? S krstom?
4. Kje sta ob nakazovanju eshatološke razsežnosti cerkve (7,48–50;
8,65) Kristusov ponovni prihod in sojenje grešnikom? Kje je »novi
Jeruzalem«, sveto mesto, ki bo prišlo od Boga iz nebes (Raz 21,2) –
ne pa se povzpelo vanje? Kje je sploh novo stvarjenje (Teihard de
Chardin)?!
5. So eksegeze, nakazane v poglavju 8,55–58, dovolj trden temelj za ma-
riologijo, ki je zgrajena na njih? In za (66) zahtevani poseben Marijin
5 V uporabljanem uradnem slovenskem prevodu dokumenta: »rodi« (164, 198).
233
