Page 150 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 150
študijski večeri
za življenje.« (Hertzberg 1996, 342) Drug tak odgovor predstavi avtor
Hasidskih pripovedi takole:
V baraki v Auschwitzu so preživeli člani rabinskega sodišča na proce-
su proti Bogu presodili in sklenili: zaradi nezaslišane opustitve o bveznosti
do svojih otrok bo Presveti, naj bo hvaljen, izključen iz naše skupnosti in
to s takojšnjim učinkom! Bilo je, kot da bi vesolju zastal dih. Rabin, ki je
sodbo izrekel, je nato vzdihnil in dejal: zdaj pa pojdimo molit. (po Diet
rich in Link 2000, 93)
Bog, ki/ko ukazuje zlo
Obstaja pa še eno stopnjevanje vprašanja zla in biblijskega mono
teizma: ko Bog ne le dopušča zlo, ali ga kot sredstvo uporablja, ampak ga
tudi neposredno zahteva, diktira. Biblija pozna besedila, ko Bog ukazu-
je ljudem uničenje, pokol, smrt drugih, tudi – po človeških in Božjih za-
povedih najnedolžnejših – otrok: »Pokončaj vse […], ne prizanašaj, tem-
več pobij moža in ženo, otroka in dojenčka …«8 »Vsak naj ubije svojega
brata, prijatelja, soseda«, ki je častil malike. V »biblijskih tekstih teror-
ja« kot da Bog preko svojih neposrednih glasnikov ukazuje bratomorni
obračun z neverujočimi ali brezobzirno iztrebljanje ljudi in ljudstev, ki
so bili napoti njegovemu ljudstvu na poti v obljubljeno deželo. Beremo
tudi, kako je Bog obsojal tiste, ki iz različnih razlogov niso spoštovali
ukaza, naj uničijo vse (1 Sam 15,1–23; 2 Mz 32,21–28; 4 Mz 25,4–10; 5 Mz
13,15–19 in 20,10–19; Iz 34,2–8 ipd. (prim. Dietrich in Link 1997, 200–14).
Kot smo že pisali tudi v tej reviji (Kerševan 2006, 83–84; Stolz 1996, 182–
84), biblicisti in zgodovinarji opozarjajo, da pri teh besedilih ne gre za
nekakšne popise in opise dejanskega ravnanja Izraelcev niti za uvod v
taka zločinska ravnanja. Omenjena biblijska besedila so nastala v času
in v razmerah, ko Judje niso imeli niti moči niti pristojnosti za taka
8 Takega Boga srečamo v Bibliji že prej, v pripovedi o Abrahamu. Bog preizkuša Ab-
rahamovo vero in zaupanje z zahtevo, naj ubije in žrtvuje Bogu svojega sina Izaka.
Abraham je nazadnje to pripravljen storiti, toda Bog »zadrži njegovo roko«. Lah-
ko bi rekli, da v tem primeru ne gre za vprašanje, zakaj Bog dopušča zlo, čeprav ga
noče, čeprav mu nasprotuje; nasprotno, Bog tokrat hoče/ukazuje zlo, toda potem
ga ne dopusti, ne dopusti človeku, da bi ga storil.
148
za življenje.« (Hertzberg 1996, 342) Drug tak odgovor predstavi avtor
Hasidskih pripovedi takole:
V baraki v Auschwitzu so preživeli člani rabinskega sodišča na proce-
su proti Bogu presodili in sklenili: zaradi nezaslišane opustitve o bveznosti
do svojih otrok bo Presveti, naj bo hvaljen, izključen iz naše skupnosti in
to s takojšnjim učinkom! Bilo je, kot da bi vesolju zastal dih. Rabin, ki je
sodbo izrekel, je nato vzdihnil in dejal: zdaj pa pojdimo molit. (po Diet
rich in Link 2000, 93)
Bog, ki/ko ukazuje zlo
Obstaja pa še eno stopnjevanje vprašanja zla in biblijskega mono
teizma: ko Bog ne le dopušča zlo, ali ga kot sredstvo uporablja, ampak ga
tudi neposredno zahteva, diktira. Biblija pozna besedila, ko Bog ukazu-
je ljudem uničenje, pokol, smrt drugih, tudi – po človeških in Božjih za-
povedih najnedolžnejših – otrok: »Pokončaj vse […], ne prizanašaj, tem-
več pobij moža in ženo, otroka in dojenčka …«8 »Vsak naj ubije svojega
brata, prijatelja, soseda«, ki je častil malike. V »biblijskih tekstih teror-
ja« kot da Bog preko svojih neposrednih glasnikov ukazuje bratomorni
obračun z neverujočimi ali brezobzirno iztrebljanje ljudi in ljudstev, ki
so bili napoti njegovemu ljudstvu na poti v obljubljeno deželo. Beremo
tudi, kako je Bog obsojal tiste, ki iz različnih razlogov niso spoštovali
ukaza, naj uničijo vse (1 Sam 15,1–23; 2 Mz 32,21–28; 4 Mz 25,4–10; 5 Mz
13,15–19 in 20,10–19; Iz 34,2–8 ipd. (prim. Dietrich in Link 1997, 200–14).
Kot smo že pisali tudi v tej reviji (Kerševan 2006, 83–84; Stolz 1996, 182–
84), biblicisti in zgodovinarji opozarjajo, da pri teh besedilih ne gre za
nekakšne popise in opise dejanskega ravnanja Izraelcev niti za uvod v
taka zločinska ravnanja. Omenjena biblijska besedila so nastala v času
in v razmerah, ko Judje niso imeli niti moči niti pristojnosti za taka
8 Takega Boga srečamo v Bibliji že prej, v pripovedi o Abrahamu. Bog preizkuša Ab-
rahamovo vero in zaupanje z zahtevo, naj ubije in žrtvuje Bogu svojega sina Izaka.
Abraham je nazadnje to pripravljen storiti, toda Bog »zadrži njegovo roko«. Lah-
ko bi rekli, da v tem primeru ne gre za vprašanje, zakaj Bog dopušča zlo, čeprav ga
noče, čeprav mu nasprotuje; nasprotno, Bog tokrat hoče/ukazuje zlo, toda potem
ga ne dopusti, ne dopusti človeku, da bi ga storil.
148
