Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 30, ISSN 2590-9754
P. 149
marko kerševan
rešitev, tudi iz babilonskega izgnanstva, in izgradnje novega templja. Za
rešitev iz Babilona in za novi tempelj je – kot Božje orodje – poskrbel
perzijski (!) kralj Kir. (Klicaj seveda zaradi sodobnih nasprotovanj in za-
ostrovanj med Izraelom in Iranom.) Biblija pozna tudi vse vrste razlag
za nesreče judovskega ljudstva: kot kazen, ker s svoje strani niso spošto-
vali zaveze z Bogom in zapovedi dekaloga; ker so ljudstvo, njegovi vodi-
telji ali navadni člani kršili Božjo postavo in častili druge bogove ter nji-
hove podobe; ker je Bog preizkušal njihovo zvestobo; ker je z njimi Bog
opozarjal njih in/ali druge narode na odgovornost pred Stvarnikom in
njegovim stvarstvom …
Toda holokavst Judov dva tisoč let po porušenju zadnjega templja in
rimskem izgonu iz domovine je presegel vse, kar se je do tedaj zgodilo.
Seveda so se ob holokavstu po vojni Judje sami in njihovi misleci tru-
dili pritegniti in aktualizirati vse stare biblijske razlage o lastni krivdi,
o božji kazni, opominu, žrtvovanju. Ben Gurion, prvi predsednik nove
izraelske države, naj bi kmalu po koncu II. svetovne vojne ponudil celo
razlago: brez nacističnega antisemitizma in holokavsta ne bi nastala in
vzdržala raznorodna in »nenaravna« zveza med Sovjetsko zvezo in za-
hodnimi demokracijami, samo taka zveza pa je omogočila poraz naciz-
ma kot vrhunskega zla.7 Zmaga nacizma v vojni bi pomenila katastro-
fo za slovanske narode (ki so jih nacisti šteli za podljudi) in uničenje
temeljnih tradicionalno krščanskih in modernih demokratičnih vred
not Zahoda, s tem pa tudi katastrofo zahodne civilizacije. Ben Gurion
je tako zaobrnil nacistično teorijo o združeni judovsko-boljševistični in
judovs ko-plutokratski/kapitalistični zaroti. Soočili so se tudi z novim/
starim krščanskim opravičevanjem protijudovstva kot kazni za judov
sko zav rnitev Jezusa kot odrešenika in za krivdo pri njegovi usmrtitvi.
Toda dimenzija holokavsta so bile tako pošastne in krik »Kje si (bil),
Bog?« tako močan, da so tudi pri mnogih Judih vodile do radikalnih
odgovorov. Enega je pesnik izrazil takole: »Na Sinaju smo sprejeli Toro,
v Lublinu smo jo vrnili. Mrtvi ne potrebujejo Boga in Tora je bila dana
7 Henri Desroche (1962, 62) navaja v tej zvezi Ben Gurionovo delo Rebirth and De-
stiny of Israel (1954).
147
rešitev, tudi iz babilonskega izgnanstva, in izgradnje novega templja. Za
rešitev iz Babilona in za novi tempelj je – kot Božje orodje – poskrbel
perzijski (!) kralj Kir. (Klicaj seveda zaradi sodobnih nasprotovanj in za-
ostrovanj med Izraelom in Iranom.) Biblija pozna tudi vse vrste razlag
za nesreče judovskega ljudstva: kot kazen, ker s svoje strani niso spošto-
vali zaveze z Bogom in zapovedi dekaloga; ker so ljudstvo, njegovi vodi-
telji ali navadni člani kršili Božjo postavo in častili druge bogove ter nji-
hove podobe; ker je Bog preizkušal njihovo zvestobo; ker je z njimi Bog
opozarjal njih in/ali druge narode na odgovornost pred Stvarnikom in
njegovim stvarstvom …
Toda holokavst Judov dva tisoč let po porušenju zadnjega templja in
rimskem izgonu iz domovine je presegel vse, kar se je do tedaj zgodilo.
Seveda so se ob holokavstu po vojni Judje sami in njihovi misleci tru-
dili pritegniti in aktualizirati vse stare biblijske razlage o lastni krivdi,
o božji kazni, opominu, žrtvovanju. Ben Gurion, prvi predsednik nove
izraelske države, naj bi kmalu po koncu II. svetovne vojne ponudil celo
razlago: brez nacističnega antisemitizma in holokavsta ne bi nastala in
vzdržala raznorodna in »nenaravna« zveza med Sovjetsko zvezo in za-
hodnimi demokracijami, samo taka zveza pa je omogočila poraz naciz-
ma kot vrhunskega zla.7 Zmaga nacizma v vojni bi pomenila katastro-
fo za slovanske narode (ki so jih nacisti šteli za podljudi) in uničenje
temeljnih tradicionalno krščanskih in modernih demokratičnih vred
not Zahoda, s tem pa tudi katastrofo zahodne civilizacije. Ben Gurion
je tako zaobrnil nacistično teorijo o združeni judovsko-boljševistični in
judovs ko-plutokratski/kapitalistični zaroti. Soočili so se tudi z novim/
starim krščanskim opravičevanjem protijudovstva kot kazni za judov
sko zav rnitev Jezusa kot odrešenika in za krivdo pri njegovi usmrtitvi.
Toda dimenzija holokavsta so bile tako pošastne in krik »Kje si (bil),
Bog?« tako močan, da so tudi pri mnogih Judih vodile do radikalnih
odgovorov. Enega je pesnik izrazil takole: »Na Sinaju smo sprejeli Toro,
v Lublinu smo jo vrnili. Mrtvi ne potrebujejo Boga in Tora je bila dana
7 Henri Desroche (1962, 62) navaja v tej zvezi Ben Gurionovo delo Rebirth and De-
stiny of Israel (1954).
147
