Page 111 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 111
milena mileva blažić
Mala morska deklica
V pravljici z naslovom Mala morska deklica se pojavljajo različni in
številni verski motivi, predvsem krščanski (npr. božje kraljestvo, cerkev,
nebesa, trpljenje, umreti, iti v nebesa, večnost, zvon), hkrati pa pravljica
tematizira tudi druge verske motive: morje, kralj morjanov, ki se medbe-
sedilno nanaša na antični politeizem in rimskega boga morja Neptuna.
Pojavljajo se neparna in parna števila, slednja so značilna za orientalske
pravljice (šest otrok, dvanajst ostrig), marmornat kip (medbesedilnost
z antičnimi kipi), morski svet deluje kot spodnji svet, zemeljski svet kot
zgornji svet in na koncu sprememba v morsko peno, ki predstavlja bu-
distični motiv.
Andersen v številnih pravljicah, v Mali morski deklici še posebej iz-
razito, tematizira motiv (ženskega) žrtvovanja za višje (moške) cilje, po-
dobno kot v Snežni kraljici. Ženske literarne like predstavi z verskimi
atributi (samo)žrtvovanja – da bi rešile morsko ali snežno kraljestvo,
sebi pa »pridobijo večno ime« ali »nesmrtne duše« (Andersen 1998, 45),
a le v pravljicah. Tukaj lahko najdemo vzporednice s klasično antično
tragedijo, kjer junakinje, podobno kot Antigona, fizično umrejo, moral-
no pa živijo naprej. Pisatelj uporablja verske motive tudi zato, da upra-
viči pravljično žrtvovanje ženske, obratnih primerov v njegovih pravlji-
cah ni – da bi se (moški) literarni lik žrtvoval za žensko, kvečjemu jo
zas mehuje, npr. Kraljična na zrnu graha in Svinjski pastir.
Ravno ob galeriji ženskih pravljičnih likov pri Andersenu, ko so ne-
kateri liki brez spodnjega dela telesa (Mala morska deklica), baletka brez
noge (Kositrni vojak), Karen z odsekanima nogama (Rdeči čeveljci), se
postavi vprašanje psihoanalitične obravnave in nezavednega ubesede-
nega v besedilu, kar bo tema enega izmed naslednjih člankov.
Pisatelj, kljub dejstvu, da prevladujejo krščanski verski motivi, te tudi
intertekstualizira z antičnimi (spodnji svet, zgornji svet, nebeški svet) in
srednjeveško Dantejevo Božansko komedijo (pekel, vice in raj). V Mali
morski deklici se pojavlja alegorija (morje – zemlja – zrak), ko se iz mor-
skega bitja (pekel, kjer zamenja svojo nesmrtno dušo za zemeljsko dušo)
spremeni v zemeljsko bitje (vice zaradi zemeljske ljubezni) in na koncu
109
Mala morska deklica
V pravljici z naslovom Mala morska deklica se pojavljajo različni in
številni verski motivi, predvsem krščanski (npr. božje kraljestvo, cerkev,
nebesa, trpljenje, umreti, iti v nebesa, večnost, zvon), hkrati pa pravljica
tematizira tudi druge verske motive: morje, kralj morjanov, ki se medbe-
sedilno nanaša na antični politeizem in rimskega boga morja Neptuna.
Pojavljajo se neparna in parna števila, slednja so značilna za orientalske
pravljice (šest otrok, dvanajst ostrig), marmornat kip (medbesedilnost
z antičnimi kipi), morski svet deluje kot spodnji svet, zemeljski svet kot
zgornji svet in na koncu sprememba v morsko peno, ki predstavlja bu-
distični motiv.
Andersen v številnih pravljicah, v Mali morski deklici še posebej iz-
razito, tematizira motiv (ženskega) žrtvovanja za višje (moške) cilje, po-
dobno kot v Snežni kraljici. Ženske literarne like predstavi z verskimi
atributi (samo)žrtvovanja – da bi rešile morsko ali snežno kraljestvo,
sebi pa »pridobijo večno ime« ali »nesmrtne duše« (Andersen 1998, 45),
a le v pravljicah. Tukaj lahko najdemo vzporednice s klasično antično
tragedijo, kjer junakinje, podobno kot Antigona, fizično umrejo, moral-
no pa živijo naprej. Pisatelj uporablja verske motive tudi zato, da upra-
viči pravljično žrtvovanje ženske, obratnih primerov v njegovih pravlji-
cah ni – da bi se (moški) literarni lik žrtvoval za žensko, kvečjemu jo
zas mehuje, npr. Kraljična na zrnu graha in Svinjski pastir.
Ravno ob galeriji ženskih pravljičnih likov pri Andersenu, ko so ne-
kateri liki brez spodnjega dela telesa (Mala morska deklica), baletka brez
noge (Kositrni vojak), Karen z odsekanima nogama (Rdeči čeveljci), se
postavi vprašanje psihoanalitične obravnave in nezavednega ubesede-
nega v besedilu, kar bo tema enega izmed naslednjih člankov.
Pisatelj, kljub dejstvu, da prevladujejo krščanski verski motivi, te tudi
intertekstualizira z antičnimi (spodnji svet, zgornji svet, nebeški svet) in
srednjeveško Dantejevo Božansko komedijo (pekel, vice in raj). V Mali
morski deklici se pojavlja alegorija (morje – zemlja – zrak), ko se iz mor-
skega bitja (pekel, kjer zamenja svojo nesmrtno dušo za zemeljsko dušo)
spremeni v zemeljsko bitje (vice zaradi zemeljske ljubezni) in na koncu
109
