Page 116 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 116
študijski večeri
senca postane gospodar (učenjaka) in učenjak postane hlapec senci, sen-
ca pa se celo poroči z učenjakovo zaročenko. Pisatelj, ki je bral Hegla v
nemščini, je tudi tematiziral senco in človeka brez sence. Ravno za ta del
je značilen pluralizem interpretacij, senca je lahko simbol gospodarja in
Heglove dialektike, lahko je simbol duše (»Senca je telo duše,« kot piše
O. Wilde), simbol vere, praznoverja, pedigreja, lahko usoda (fama), lah-
ko freudovski id, ego in alter ego, lahko angel, saj ga senca obišče pred
smrtjo, lahko je motiv Mefista ali prodaje duše hudiču.
Oba momenta sta bistvena; – ker sta najpoprej neenaka in nasprotna
in se še ni podala njuna refleksija v enostno, sta kot dve nasprotni podobi
zavesti; ena samostojna, ki ji je bistvo zasebstvo, druga nesamostojna, ki ji
je bistvo življenje ali bit za neko drugo; ono je gospodar, to je hlapec. (He-
gel 1998, 106)
V pravljičnem kontekstu lahko dialektiko gospodar – hlapec inter-
pretiramo tudi kot pravljični motiv prodaje duše hudiču (ATU 3308) ali
Mefistov motiv.
Zavest sence (ali hlapčevska zavest po Heglu) se kaže kot resnica
samozavedanja:
’Dobro, povedal vam bom,’ je dejala senca in sedla, ’vendar mi mora-
te obljubiti, da kjerkoli v mestu se bova srečala, ne boste nikomur poveda-
li, da sem bil vaša senca! Rad bi se namreč zaročil; z njo lahko bi preživljal
več kot eno družino!’ (Andersen 1998, 128)
Vpliv Heglove filozofije, predvsem dialektike gospodarja in hlapca,
je izjemno zanimiv, vendar bo predmet enega izmed nadaljnjih član-
kov, ker je tema kompleksna in predstavlja poseben izziv, ravno prek
motiva preobrazbe motiva duha (arabska pravljica Ribič in njegov duh,
J. in W. Grimm: Ribič in njegova žena, H. C. Andersen: Senca, O. Wild:
Ribič in njegova duša). Vpliv Heglove filozofije na O. Wilda, posebej na
8 ATU je mednarodna oznaka oz. akronim na podlagi priimkov treh folkloristov
(Antti Aarne, Stith Thompson, Hans-Jörg Uther), ki so objavili mednarodno kla-
sificiran indeks pravljičnih tipov (Uther 2011).
114
senca postane gospodar (učenjaka) in učenjak postane hlapec senci, sen-
ca pa se celo poroči z učenjakovo zaročenko. Pisatelj, ki je bral Hegla v
nemščini, je tudi tematiziral senco in človeka brez sence. Ravno za ta del
je značilen pluralizem interpretacij, senca je lahko simbol gospodarja in
Heglove dialektike, lahko je simbol duše (»Senca je telo duše,« kot piše
O. Wilde), simbol vere, praznoverja, pedigreja, lahko usoda (fama), lah-
ko freudovski id, ego in alter ego, lahko angel, saj ga senca obišče pred
smrtjo, lahko je motiv Mefista ali prodaje duše hudiču.
Oba momenta sta bistvena; – ker sta najpoprej neenaka in nasprotna
in se še ni podala njuna refleksija v enostno, sta kot dve nasprotni podobi
zavesti; ena samostojna, ki ji je bistvo zasebstvo, druga nesamostojna, ki ji
je bistvo življenje ali bit za neko drugo; ono je gospodar, to je hlapec. (He-
gel 1998, 106)
V pravljičnem kontekstu lahko dialektiko gospodar – hlapec inter-
pretiramo tudi kot pravljični motiv prodaje duše hudiču (ATU 3308) ali
Mefistov motiv.
Zavest sence (ali hlapčevska zavest po Heglu) se kaže kot resnica
samozavedanja:
’Dobro, povedal vam bom,’ je dejala senca in sedla, ’vendar mi mora-
te obljubiti, da kjerkoli v mestu se bova srečala, ne boste nikomur poveda-
li, da sem bil vaša senca! Rad bi se namreč zaročil; z njo lahko bi preživljal
več kot eno družino!’ (Andersen 1998, 128)
Vpliv Heglove filozofije, predvsem dialektike gospodarja in hlapca,
je izjemno zanimiv, vendar bo predmet enega izmed nadaljnjih član-
kov, ker je tema kompleksna in predstavlja poseben izziv, ravno prek
motiva preobrazbe motiva duha (arabska pravljica Ribič in njegov duh,
J. in W. Grimm: Ribič in njegova žena, H. C. Andersen: Senca, O. Wild:
Ribič in njegova duša). Vpliv Heglove filozofije na O. Wilda, posebej na
8 ATU je mednarodna oznaka oz. akronim na podlagi priimkov treh folkloristov
(Antti Aarne, Stith Thompson, Hans-Jörg Uther), ki so objavili mednarodno kla-
sificiran indeks pravljičnih tipov (Uther 2011).
114
