Page 154 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 154
bilo je povedano
3. Jünglova teološka analiza in kritika
Eberhard Jüngel se Luthru postavi v bran z natančno teološko ana-
lizo njegovega spisa O kristjanovi svobodi (Luther 2001, 167–93).2 V tem
spisu naj bi Luther najprej in najrazločneje razlikoval med notranjim in
zunanjim človekom in pri tem notranjemu človeku, človekovi duši in
duhu pripisal od Boga dano svobodo, zunanjemu, telesnemu, material-
nemu pa nesvobodo, suženjsko služenje zunanjim stvarem. Tako naj bi
bilo razumeti znamenito Luthrovo vzporednico:
Kristjan je svoboden gospod nad vsemi stvarmi in ni nikomur podložen.
Kristjan je suženj in služabnik vseh stvari in je vsakomur podložen.
Luther se po Jünglu pri svojem govoru o dveh ljudeh – svobodnem
in zasužnjenem – v enem res sklicuje na apostola Pavla in uporablja iz
grške filozofije in krščanske tradicije poznano razlikovanje med dušo
in telesom, duhom in mesom, notranjostjo in zunanjostjo ter pri tem
stavi na dušo, duha, notranjost na račun drugega pola. S tem naj bi po
očitkih kritikov prispeval k »degradaciji krščanstva v religijo pobožne
notranjosti«.
Toda ob uporabi takega slovarja in z njim povezanega pojmovne-
ga razlikovanja dveh narav, spiritualis et corporalis, naj bi Luther izve-
del bistven teološki premik, ki ga tako njegovi kritiki kot sledilci običaj-
no prezrejo. Najprej: duša pri Luthru (in že prej pri apostolu Pavlu) ni
prvenstveno nematerialni, duhovni, neumrljivi, dobri pol/par k mate-
rialnemu, minljivemu, zunanjemu, slabemu. Duša je celotno človekovo
2 Prvič je Luthrov spis Von der Freiheit eines Christenmenschen (1520) izšel v prevo-
du Valentina Kalana pod naslovom »O svobodi krščanskega človeka« (Časopis za
kritiko znanosti 6, št. 29/30 (1978), 245–69). Urednik in prevajalec v slovenski iz-
daji Luthrovih Izbranih spisov (Ljubljana: Nova revija, 2001) Nenad Vitorović se
je odločil za prevod/naslov »O kristjanovi svobodi«, urednik in prevajalec izbo-
ra Martin Luther, Tukaj stojim: teološko politični spisi (Ljubljana: Krtina, 2002)
Božidar Debenjak pa za naslov »O svobodi človeka kristjana«. Vsi trije prevodi/
naslovi so smiselni in (naj) se še naprej uporabljajo: »kristjan« je pomensko ustre-
zen in jezikovno elegantnejši; za »krščanskega človeka« in »človeka kristjana« lah-
ko govori posebej dejstvo, da Luther v latinski verziji spisa včasih piše kar o člove-
ku, brez dodatka kristjan/krščanski.
152
3. Jünglova teološka analiza in kritika
Eberhard Jüngel se Luthru postavi v bran z natančno teološko ana-
lizo njegovega spisa O kristjanovi svobodi (Luther 2001, 167–93).2 V tem
spisu naj bi Luther najprej in najrazločneje razlikoval med notranjim in
zunanjim človekom in pri tem notranjemu človeku, človekovi duši in
duhu pripisal od Boga dano svobodo, zunanjemu, telesnemu, material-
nemu pa nesvobodo, suženjsko služenje zunanjim stvarem. Tako naj bi
bilo razumeti znamenito Luthrovo vzporednico:
Kristjan je svoboden gospod nad vsemi stvarmi in ni nikomur podložen.
Kristjan je suženj in služabnik vseh stvari in je vsakomur podložen.
Luther se po Jünglu pri svojem govoru o dveh ljudeh – svobodnem
in zasužnjenem – v enem res sklicuje na apostola Pavla in uporablja iz
grške filozofije in krščanske tradicije poznano razlikovanje med dušo
in telesom, duhom in mesom, notranjostjo in zunanjostjo ter pri tem
stavi na dušo, duha, notranjost na račun drugega pola. S tem naj bi po
očitkih kritikov prispeval k »degradaciji krščanstva v religijo pobožne
notranjosti«.
Toda ob uporabi takega slovarja in z njim povezanega pojmovne-
ga razlikovanja dveh narav, spiritualis et corporalis, naj bi Luther izve-
del bistven teološki premik, ki ga tako njegovi kritiki kot sledilci običaj-
no prezrejo. Najprej: duša pri Luthru (in že prej pri apostolu Pavlu) ni
prvenstveno nematerialni, duhovni, neumrljivi, dobri pol/par k mate-
rialnemu, minljivemu, zunanjemu, slabemu. Duša je celotno človekovo
2 Prvič je Luthrov spis Von der Freiheit eines Christenmenschen (1520) izšel v prevo-
du Valentina Kalana pod naslovom »O svobodi krščanskega človeka« (Časopis za
kritiko znanosti 6, št. 29/30 (1978), 245–69). Urednik in prevajalec v slovenski iz-
daji Luthrovih Izbranih spisov (Ljubljana: Nova revija, 2001) Nenad Vitorović se
je odločil za prevod/naslov »O kristjanovi svobodi«, urednik in prevajalec izbo-
ra Martin Luther, Tukaj stojim: teološko politični spisi (Ljubljana: Krtina, 2002)
Božidar Debenjak pa za naslov »O svobodi človeka kristjana«. Vsi trije prevodi/
naslovi so smiselni in (naj) se še naprej uporabljajo: »kristjan« je pomensko ustre-
zen in jezikovno elegantnejši; za »krščanskega človeka« in »človeka kristjana« lah-
ko govori posebej dejstvo, da Luther v latinski verziji spisa včasih piše kar o člove-
ku, brez dodatka kristjan/krščanski.
152
