Page 156 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 156
bilo je povedano
Luther sam govori (kot tudi apostol Pavel ) v isti sapi o notranjem,
duhovnem, novem človeku. Le zgoraj nakazano pozorno branje in in-
terpretacija upoštevata novost Luthrovega razumevanja novega/notran
jega človeka in neutemeljenost kritik, ki mu pripisujejo krivdo za »spre-
vrženje krščanstva« v egocentrično in pasivizirajočo »religijo pobožne
notranjosti«.
Tako Jüngel v našem povzetku. Več in natančneje v izbranih preve-
denih odlomkih iz njegovega dela, ki sledijo temu uvodu.
4. Sociologija in teologija
Jüngel analizira in razpravlja kot teolog. Nismo slučajno prikaza-
li nekaterih kritik Luthra s strani sociologov, ne pa na primer drugih
luteranskih, kalvinističnih ali katoliških teologov. Sociolog, ki/če dobro
opravlja svoj posel, lahko ne glede na prepričljivost takih teoloških ana-
liz vztraja pri svojih tezah/trditvah in kritikah, če lahko pokaže, kako so
ljudje, akterji in razlagalci, razumeli in uporabljali versko-teološka poj-
movanja in napotila (v našem primeru Luthrova). Kot je ob svojih ana-
lizah »protestantske etike«, pojmovanja predestinacije in poklica pou-
daril Max Weber, sociologija ne presoja pravilnosti teoloških pojmovanj
in interpretacij ali njihove pomembnosti znotraj versko-teološkega sis-
tema. Raziskuje, kako so jih akterji razumeli in uresničevali, katere so
izbrali in sploh poznali. Pri tem se lahko opira na izrecne in zapisane
vire ali si pomaga s konstrukcijo idealnih tipov (na primer »luteranske-
ga vernika 18. stoletja v Nemčiji«). Toda ko je s strani teologov pokaza-
na/dokazana možnost drugačnega teološkega razumevanja, sociologija
ne sme več izrekati posplošenih (ob)sodb o vplivu na primer »protestan-
tizma« ali »Luthrovega nauka« na …; posebno pozornost mora posvetiti
raziskovanju, zakaj so se v nekem obdobju in okolju pojavile in uvelja-
vile prav določene interpretacije in selekcije, s katerimi drugimi idejami
so bile v soglasju in konvergentne v učinkih, s katerimi so se spopada-
le, kdo so bili njihovi glasniki. Spet je prav Max Weber s svojimi hipote-
zami in analizami lahko za vzgled (Weber 2015). V našem primeru: kaj
vse je dajalo vetra v jadra moderne individualizacije religije in še posebej
njene privatizacije, vse do pravega malikovanja človekove »notranjosti«;
154
Luther sam govori (kot tudi apostol Pavel ) v isti sapi o notranjem,
duhovnem, novem človeku. Le zgoraj nakazano pozorno branje in in-
terpretacija upoštevata novost Luthrovega razumevanja novega/notran
jega človeka in neutemeljenost kritik, ki mu pripisujejo krivdo za »spre-
vrženje krščanstva« v egocentrično in pasivizirajočo »religijo pobožne
notranjosti«.
Tako Jüngel v našem povzetku. Več in natančneje v izbranih preve-
denih odlomkih iz njegovega dela, ki sledijo temu uvodu.
4. Sociologija in teologija
Jüngel analizira in razpravlja kot teolog. Nismo slučajno prikaza-
li nekaterih kritik Luthra s strani sociologov, ne pa na primer drugih
luteranskih, kalvinističnih ali katoliških teologov. Sociolog, ki/če dobro
opravlja svoj posel, lahko ne glede na prepričljivost takih teoloških ana-
liz vztraja pri svojih tezah/trditvah in kritikah, če lahko pokaže, kako so
ljudje, akterji in razlagalci, razumeli in uporabljali versko-teološka poj-
movanja in napotila (v našem primeru Luthrova). Kot je ob svojih ana-
lizah »protestantske etike«, pojmovanja predestinacije in poklica pou-
daril Max Weber, sociologija ne presoja pravilnosti teoloških pojmovanj
in interpretacij ali njihove pomembnosti znotraj versko-teološkega sis-
tema. Raziskuje, kako so jih akterji razumeli in uresničevali, katere so
izbrali in sploh poznali. Pri tem se lahko opira na izrecne in zapisane
vire ali si pomaga s konstrukcijo idealnih tipov (na primer »luteranske-
ga vernika 18. stoletja v Nemčiji«). Toda ko je s strani teologov pokaza-
na/dokazana možnost drugačnega teološkega razumevanja, sociologija
ne sme več izrekati posplošenih (ob)sodb o vplivu na primer »protestan-
tizma« ali »Luthrovega nauka« na …; posebno pozornost mora posvetiti
raziskovanju, zakaj so se v nekem obdobju in okolju pojavile in uvelja-
vile prav določene interpretacije in selekcije, s katerimi drugimi idejami
so bile v soglasju in konvergentne v učinkih, s katerimi so se spopada-
le, kdo so bili njihovi glasniki. Spet je prav Max Weber s svojimi hipote-
zami in analizami lahko za vzgled (Weber 2015). V našem primeru: kaj
vse je dajalo vetra v jadra moderne individualizacije religije in še posebej
njene privatizacije, vse do pravega malikovanja človekove »notranjosti«;
154
