Page 157 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 157
marko kerševan
kaj vse deluje/učinkuje v zadnjih desetletjih v nasprotni smeri nove ko-
lektivizacije in/ali politizacije, pozunanjenja religije. S katerimi ladjami
je plula individualizacija religije v isti smeri, katere ladje plujejo danes v
nasprotni smeri, kje in kako prihaja do trkov in blokad. Če na ta vpra-
šanja iščejo odgovore predvsem sociologi, pa brez teologov in predstav-
nikov cerkva niso mogoči odgovori na vprašanja, ali je zato treba pluti
previdno, zadržano ali, nasprotno, ostro in pospešeno, ali je morda tre-
ba iskati nove poti v isti smeri ali spremeniti smer. Sociologi večinsko
presojajo, da je protestantizem s svojo individualizacijo (religije) bil de-
javnik in deležnik uveljavljanja individualizacije v kontekstu razvoja
zahodnih družb (prim. Kerševan 2018). Ob sodobnem razmahu indivi-
dualizma na eni strani in njegovi krizi in kritiki na drugi pa je »pravil-
no« razumljeni protestantski individualizem (kot ga prikazuje Jüngel ob
Luthrovem spisu) v sedanjem kontekstu lahko pomembna zavora abso-
lutiziranemu, brezobzirnemu individualizmu, a tudi temu, da bi indivi-
duuma in individualizem (spet) žrtvovali novemu kolektivizmu, novim/
starim kultom in bogovom različnih skupnosti (v njihovih neizogibnih
medsebojnih spopadih). Kakšno dejansko težo/vpliv ima in bo imel v
sedanjih in bodočih razmerjih sil in silnic, je stvar raziskovanja in pre-
soje sociologov, toda odgovornost in naloga teologije ter teologov ostaja
skrb za resnico in resničnost vere: spomin na Luthrov spis naj jih opom-
ni na to (sklene svoj prikaz Eberhard Jüngel).
literatura
Beck, Ulrich. (2008) 2009. Lastni Bog. Ljubljana: Claritas.
Durkheim, Émile. (1897) 1992. Samomor. Ljubljana: Studia humanitatis.
Flere, Sergej, in Marko Kerševan.1996. Religija in (sodobna) družba. Ljubljana: ZPS.
Jüngel, Eberhard. 1991. Zur Freiheit eines Christenmenschen: Eine Erinnerung an
Luthers Schrift. München: Kaiser.
Kerševan, Marko. 1980. Razredna analiza in marksistična družbena teorija. Ljublja-
na: Delavska enotnost.
––– . 2018. »Reformatorska teologija in moderni človek.« Stati inu obstati: revija za
vprašanja protestantizma 14 (28): 11–26.
155
kaj vse deluje/učinkuje v zadnjih desetletjih v nasprotni smeri nove ko-
lektivizacije in/ali politizacije, pozunanjenja religije. S katerimi ladjami
je plula individualizacija religije v isti smeri, katere ladje plujejo danes v
nasprotni smeri, kje in kako prihaja do trkov in blokad. Če na ta vpra-
šanja iščejo odgovore predvsem sociologi, pa brez teologov in predstav-
nikov cerkva niso mogoči odgovori na vprašanja, ali je zato treba pluti
previdno, zadržano ali, nasprotno, ostro in pospešeno, ali je morda tre-
ba iskati nove poti v isti smeri ali spremeniti smer. Sociologi večinsko
presojajo, da je protestantizem s svojo individualizacijo (religije) bil de-
javnik in deležnik uveljavljanja individualizacije v kontekstu razvoja
zahodnih družb (prim. Kerševan 2018). Ob sodobnem razmahu indivi-
dualizma na eni strani in njegovi krizi in kritiki na drugi pa je »pravil-
no« razumljeni protestantski individualizem (kot ga prikazuje Jüngel ob
Luthrovem spisu) v sedanjem kontekstu lahko pomembna zavora abso-
lutiziranemu, brezobzirnemu individualizmu, a tudi temu, da bi indivi-
duuma in individualizem (spet) žrtvovali novemu kolektivizmu, novim/
starim kultom in bogovom različnih skupnosti (v njihovih neizogibnih
medsebojnih spopadih). Kakšno dejansko težo/vpliv ima in bo imel v
sedanjih in bodočih razmerjih sil in silnic, je stvar raziskovanja in pre-
soje sociologov, toda odgovornost in naloga teologije ter teologov ostaja
skrb za resnico in resničnost vere: spomin na Luthrov spis naj jih opom-
ni na to (sklene svoj prikaz Eberhard Jüngel).
literatura
Beck, Ulrich. (2008) 2009. Lastni Bog. Ljubljana: Claritas.
Durkheim, Émile. (1897) 1992. Samomor. Ljubljana: Studia humanitatis.
Flere, Sergej, in Marko Kerševan.1996. Religija in (sodobna) družba. Ljubljana: ZPS.
Jüngel, Eberhard. 1991. Zur Freiheit eines Christenmenschen: Eine Erinnerung an
Luthers Schrift. München: Kaiser.
Kerševan, Marko. 1980. Razredna analiza in marksistična družbena teorija. Ljublja-
na: Delavska enotnost.
––– . 2018. »Reformatorska teologija in moderni človek.« Stati inu obstati: revija za
vprašanja protestantizma 14 (28): 11–26.
155
