Page 201 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 201
Jan Amos Komenský
Četrtič, mati mora paziti tudi na svoje ravnanje, da ne bi bila preveč
zaspana, lena, počasna, temveč da je čista in se živahno, pripravno in
urno suče okoli svojega dela. Kajti takšnih nravi, kot je ta čas sama, bo
kasneje tudi otrok itn. O ostalih rečeh, ki jih je treba paziti v tej dobi, pa
naj se med seboj poučijo matere in babice.
3. Ko se rodi dete na svet, morajo starši poleg tega, da nežno telesce
oskrbijo s toplim in mehkim ležiščem, poskrbeti tudi za primerno hra-
no svojega deteta.
Predvsem pa velja pri tem misliti na to, da naj bo vsaka mama res
mama in da naj svojega telesa ne odriva proč od sebe: da ne bi temu,
ki ga je v svojem telesu hranila s svojo krvjo, odrekala živeža (mleka)
iz svojega telesa, ki ga je Stvarnik oskrbel prav zanj. Ker se je prije-
la nehvalevredn a, škodljiva in grda navada, da nekatere matere (pred-
vsem plemenite) svojih otročkov nočejo odgajati in jih dajejo v oskrbo
tujim ženskam, je nujno pokarati starše, da v tej reči postopajo modreje,
pa tudi razsvetliti jih velja. Bolj, ko se to zlo širi, tem manj je umestno o
tem molčati, še zlasti zato, ker mislimo od temelja obnoviti dober red.
Pravim torej, da takšno odstavljanje otrok od mater ter njihovo gojenje
ob tujem mleku: 1) nasprotuje Bogu in naravi; 2) je otrokom škodljivo;
3) je škodljivo tudi materam in 4) sprevrača častnost.
Da je proti naravi, je jasno iz tega, ker podobnega primera med dru-
gimi živimi bitji ni. Volkulje, medvedke, levinje, risinje in druge divje
zveri svoje mladiče sitijo z lastnimi prsmi, pa bi bile roditeljice v člove-
škem rodu manj milostne kot te zveri? (Ali nima v mislih prav tega Bog
v Jeremijevih žalostinkah 4,3: »Celo šakali ponujajo prsi, dojé mladiče
svoje, ali ljudstva mojega hči je neusmiljena kakor noji v puščavi!«) Ali
ni proti naravi, kot bi ne imelo biti, svojo lastno kri, lastno telo od sebe
odrivati, svojemu lastnemu plodu, katerega je toliko mesecev nosila pod
srcem in hranila z lastno krvjo, nato ne dopustiti lastnega mleka, in to
mleka, ki ga Bog ni dal zanjo, temveč za otročkovo potrebo? Kajti mle-
ka ni drugje kot tam, kjer pride novo bitje na svet; za koga drugega bi
tedaj bil, če ne zanj? Božji red torej prevračajo tisti, ki mleka v namen,
kot ga je Bog zaukazal, ne uporabljajo.
199
Četrtič, mati mora paziti tudi na svoje ravnanje, da ne bi bila preveč
zaspana, lena, počasna, temveč da je čista in se živahno, pripravno in
urno suče okoli svojega dela. Kajti takšnih nravi, kot je ta čas sama, bo
kasneje tudi otrok itn. O ostalih rečeh, ki jih je treba paziti v tej dobi, pa
naj se med seboj poučijo matere in babice.
3. Ko se rodi dete na svet, morajo starši poleg tega, da nežno telesce
oskrbijo s toplim in mehkim ležiščem, poskrbeti tudi za primerno hra-
no svojega deteta.
Predvsem pa velja pri tem misliti na to, da naj bo vsaka mama res
mama in da naj svojega telesa ne odriva proč od sebe: da ne bi temu,
ki ga je v svojem telesu hranila s svojo krvjo, odrekala živeža (mleka)
iz svojega telesa, ki ga je Stvarnik oskrbel prav zanj. Ker se je prije-
la nehvalevredn a, škodljiva in grda navada, da nekatere matere (pred-
vsem plemenite) svojih otročkov nočejo odgajati in jih dajejo v oskrbo
tujim ženskam, je nujno pokarati starše, da v tej reči postopajo modreje,
pa tudi razsvetliti jih velja. Bolj, ko se to zlo širi, tem manj je umestno o
tem molčati, še zlasti zato, ker mislimo od temelja obnoviti dober red.
Pravim torej, da takšno odstavljanje otrok od mater ter njihovo gojenje
ob tujem mleku: 1) nasprotuje Bogu in naravi; 2) je otrokom škodljivo;
3) je škodljivo tudi materam in 4) sprevrača častnost.
Da je proti naravi, je jasno iz tega, ker podobnega primera med dru-
gimi živimi bitji ni. Volkulje, medvedke, levinje, risinje in druge divje
zveri svoje mladiče sitijo z lastnimi prsmi, pa bi bile roditeljice v člove-
škem rodu manj milostne kot te zveri? (Ali nima v mislih prav tega Bog
v Jeremijevih žalostinkah 4,3: »Celo šakali ponujajo prsi, dojé mladiče
svoje, ali ljudstva mojega hči je neusmiljena kakor noji v puščavi!«) Ali
ni proti naravi, kot bi ne imelo biti, svojo lastno kri, lastno telo od sebe
odrivati, svojemu lastnemu plodu, katerega je toliko mesecev nosila pod
srcem in hranila z lastno krvjo, nato ne dopustiti lastnega mleka, in to
mleka, ki ga Bog ni dal zanjo, temveč za otročkovo potrebo? Kajti mle-
ka ni drugje kot tam, kjer pride novo bitje na svet; za koga drugega bi
tedaj bil, če ne zanj? Božji red torej prevračajo tisti, ki mleka v namen,
kot ga je Bog zaukazal, ne uporabljajo.
199
