Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 203
Jan Amos Komenský

vega zgleda poštenosti, kajti (kot pravi latinski rek in je bilo že pokaza-
no) cum lacte imbibitur nequitia,[17] z mlekom mladina pije dobro in zlo.

Tretjič, tiste razvajene matere, ki jim gresta po glavi le ugodje in le-
pota, sebi ne kratijo le lepote in zdravja, temveč tudi življenje, kajti do-
jenčki, ki so na prsih svojih mater, so tako tudi njihovi zdravniki in jim
pomagajo proti številnim boleznim, ki so skrite v telesu, ali proti škod­
ljivim sokovom, iz katerih bi bolezen lahko nastala (kot to avtor obsež-
neje prikazuje). Zavoljo tega je bil znameniti Plutarh primoran napisa-
ti posebno knjigo in v njej matere opomniti k njihovi od Boga in narave
jim dani dolžnosti, Aulus Gellius[18] pa tem, ki te dolžnosti nočejo pre­
vzeti, prepoveduje, da bi se imenovale matere, in jim grozi z vsemi ne-
srečami itn.

Nazadnje, Didacus Apolephtes[19] dokazuje, da tiste, ki tako delajo,
niso matere, temveč mačehe, namreč tiste, ki raje kot plod lastnega telesa
pestujejo in okoli prenašajo vsakovrstne pse z velikim gobcem. In menda
nobeno divje bitje ne postopa tako, da bi svoj plod dajalo drugim, temveč
se pri posameznih rodovih živali samec in samica celo ščipata ter grize-
ta za to, kdo bo vzgajal mladiče. Ptiči, četudi imajo po šest in več mladih
in jim Bog ni dal prsi za mladiče, le-teh ne zapuščajo, temveč jih, kolikor
le morejo, krmijo in hranijo. Kakšen pa je uspeh tuje vzgoje, kaže s tre-
mi primeri. Menda je cesar Titus (kot piše Lampridius)[20] imel boleh-
no pestunjo, pa je bil tudi sam celo življenje bolehen. In Kaligula, rimski
cesar, je bil okruten tiran in huda zver v človeški podobi: vzrok tega nje-
govim staršem ni bil jasen, njegovi pestunji pa. Kajti ta ni bila le v sebi
brezbožna, jezljiva in okrutna, temveč si je tudi prsni bradavici mazala

17 Z mlekom se pije pokvarjenost.
18 Aulus Gellius, Noctium Atticarum XII,1,21 (Čapková 1973, 271).
19 Didacus Apoliphtes Lusatus je psevdonim za evangeličanskega pisatelja in knji-

gotržca Jakoba Zanacha iz Budišina (konec 16. in začetek 17. stoletja; natančni
letnici rojstva in smrti nista znani). Komenský se sklicuje na Zanachovo delo
Regenten- oder Kaiser-Chronica iz leta 1613. Vsa primeri iz rimske cesarske zgodo-
vine so iz zadevnega dela (Čapková 1973, 272).
20 Aelius Lampridius Spartianus, eden od domnevnih avtorjev Historiae Augustae
iz 4. stoletja. Komenský ni navajal neposrednega vira, temveč že navedeno knjigo
Jakoba Zanacha.

201
   198   199   200   201   202   203   204   205   206   207   208