Page 48 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 48
razprave, študije
do Razodetja. Podobno je nadaljeval tudi pri kanoničnih in apokrifnih
knjigah Stare zaveze (WA 7: 315.28–38; Mütel 2017, 225–29). Predgovori,
ki so služili bralcu v pomoč, so vsebovali povzetek bibličnih knjig in
razlago glavnih bibličnih pojmov. Dragocen je bil predvsem predgovor
k knjigi Psalmov. Ta »mala Biblija« je med starozaveznimi – pa tudi no-
vozaveznimi – knjigami pri Luthru veljala za eno od najpriljubljenejših.
Knjiga Psalmov ni veljala samo za molitvenik in pastoralno knjigo, tem-
več tudi za izobraževalno knjigo, ki je bila polna preroškosti o Jezusu
Kristusu (Batka 2015, 27–87). Ni mogoče ne omeniti predgovora k Pismu
Rimljanom, kjer je posebno pozornost namenil evangeliju, zakonu, nju-
nemu odnosu in uporabnosti v življenju vernika in cerkve. Zelo visoko
je Luthrove predgovore vrednotil Heinrich Bornkamm, ko zapiše, da so
»bistvo njegove celotne teologije« (Bornkamm 1989, 11) in temeljijo na
»poslanstvu Biblije in bralca« (Bornkamm 1989, 15).
Sveto pismo, evangelij in Kristus
Luther je Sveto pismo dojemal kot pričevanje Božje resnice. Avtoriteta
Svetega pisma izhaja preko Svetega Duha od Boga. Potrebno se je zave-
dati, da je proces nastajanja Svetega pisma kot normativnega besedila z
današnjega vidika kompleksen problem, ki ga na tem mestu ni mogo-
če obravnavati (Pokorný 2018, 169; Benka 2019, 36–42; Prostredník 2017,
28–34). Tu nas predvsem zanima Luthrov odnos do Svetega pisma, evan-
gelija in Kristusa. Lahko rečemo, da je po Luthru izvor evangelija (delu-
joče Božje besede) Kristus, evangelij pa središče Svetega pisma. Kristus
je tudi predmet in vsebina Svetega pisma. To pa ima načelne teološke
implikacije: na eni strani svobodo razlagalca nad črko/besedo Pisma, na
drugi pa brezkompromisno odvisnost razlagalca od Duha Svetega pisma.
Nobeno preroštvo in pričevanje o Kristusu ni nastalo brez moči Svetega
Duha (2Pt 1, 21)1, kar za Luthra pomeni, da je avtor Svetega pisma Sveti
1 Omembe vreden je prevod 2 Pt 1,20 v slovaškem jeziku. Evangeličanski prevod
pravi: »Uvedomte si predovšetkým, že ani jedno proroctvo Písma nepripúšťa sa-
movoľný výklad.« Katoliški in ekumenski prevod prevajata: »Predovšetkým však
46
do Razodetja. Podobno je nadaljeval tudi pri kanoničnih in apokrifnih
knjigah Stare zaveze (WA 7: 315.28–38; Mütel 2017, 225–29). Predgovori,
ki so služili bralcu v pomoč, so vsebovali povzetek bibličnih knjig in
razlago glavnih bibličnih pojmov. Dragocen je bil predvsem predgovor
k knjigi Psalmov. Ta »mala Biblija« je med starozaveznimi – pa tudi no-
vozaveznimi – knjigami pri Luthru veljala za eno od najpriljubljenejših.
Knjiga Psalmov ni veljala samo za molitvenik in pastoralno knjigo, tem-
več tudi za izobraževalno knjigo, ki je bila polna preroškosti o Jezusu
Kristusu (Batka 2015, 27–87). Ni mogoče ne omeniti predgovora k Pismu
Rimljanom, kjer je posebno pozornost namenil evangeliju, zakonu, nju-
nemu odnosu in uporabnosti v življenju vernika in cerkve. Zelo visoko
je Luthrove predgovore vrednotil Heinrich Bornkamm, ko zapiše, da so
»bistvo njegove celotne teologije« (Bornkamm 1989, 11) in temeljijo na
»poslanstvu Biblije in bralca« (Bornkamm 1989, 15).
Sveto pismo, evangelij in Kristus
Luther je Sveto pismo dojemal kot pričevanje Božje resnice. Avtoriteta
Svetega pisma izhaja preko Svetega Duha od Boga. Potrebno se je zave-
dati, da je proces nastajanja Svetega pisma kot normativnega besedila z
današnjega vidika kompleksen problem, ki ga na tem mestu ni mogo-
če obravnavati (Pokorný 2018, 169; Benka 2019, 36–42; Prostredník 2017,
28–34). Tu nas predvsem zanima Luthrov odnos do Svetega pisma, evan-
gelija in Kristusa. Lahko rečemo, da je po Luthru izvor evangelija (delu-
joče Božje besede) Kristus, evangelij pa središče Svetega pisma. Kristus
je tudi predmet in vsebina Svetega pisma. To pa ima načelne teološke
implikacije: na eni strani svobodo razlagalca nad črko/besedo Pisma, na
drugi pa brezkompromisno odvisnost razlagalca od Duha Svetega pisma.
Nobeno preroštvo in pričevanje o Kristusu ni nastalo brez moči Svetega
Duha (2Pt 1, 21)1, kar za Luthra pomeni, da je avtor Svetega pisma Sveti
1 Omembe vreden je prevod 2 Pt 1,20 v slovaškem jeziku. Evangeličanski prevod
pravi: »Uvedomte si predovšetkým, že ani jedno proroctvo Písma nepripúšťa sa-
movoľný výklad.« Katoliški in ekumenski prevod prevajata: »Predovšetkým však
46
