Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 64
razprave, študije
Živi Bog, ki prihaja človeku naproti, nikakor ni del tega ’nadčutnega
sveta’, njega ni moč vtakniti ne v nadčutni ne v čutni svet kot predmet sub
jektivnosti, in če človek kljub temu to počne in hoče srečevanja z njim ra-
zumeti kot srečevanja s samim seboj, se bo stavba njegovega človekovanja
sesula. To je značilnost sedanje ure.
Zato Kierkegaard poudarja: »Toda brez resnice srečevanja [z Bogom]
so vse podobe igra in utvara.« (Buber 2004, 21) Podobe o Bogu so le člo-
vekove predstave o nespoznatni in nedoumljivi stvarnosti, ki jo ime-
nujemo Bog. In s to predstavo, ki je predmet oznanjevanja ontoteolo-
ške teodiceje, ni mogoč noben oseben odnos. Tako moderno krščansko
govorjenje o Bogu ne kliče več k veri, ampak le zadovoljuje človekovo
potrebo po fascinaciji skrivnostnega. Skrivnost Boga tako postavlja v
oklepaj.
Pastorjevo ljudsko podobarstvo [tj. njegove podobe, predstave o Bogu;
op. avt.] je lažje razumljivo, njegovi liki so vsem in vsakomur na las po-
dobni ljudem, kakršni so povečini – v duhovnem pogledu pa prav niče-
mur. (Kierkegaard 1987, 110)
Potrebno je tedaj prav danes, ko se prostor duhovnega ohranja le pri
redkih posamičnikih, osebno srečanje z Božjo prisotnostjo v konkret-
nem življenju konkretne osebnosti. Tu pa ne pomaga racionalno spoz-
nanje, da nekaj Absolutnega mora biti temelj vsega bivajočega, ampak
duhovno doživetje in uvid v konkretno prisotnost tistega Absolutnega,
ki je izvor bivanja in smisel dajoča stvarnost meni, ki se doživljam, da
bivam v Njegovi pričujočnost in ga kot kristjan imenujem Oče, se pra-
vi meni najbližje bitje, čeprav se zavedam, da ta podoba o dejanskosti
Boga objektivno ne pove nič, pove le o mojem odnosu do njega. In to
zavedanje, da stojim pred Bogom kot sin, ni iz moje moči, ampak je nje-
gova milost.
Božja ljubezen je tista, ki se še v zadnjem trenutku izkaže in pusti, da
človek obstane kot tak, ki je nekaj pred Bogom. Gorje človeku, če se vse-
mogočnost obrne proti njemu. (Kierkegaard 2014, 126)
62
Živi Bog, ki prihaja človeku naproti, nikakor ni del tega ’nadčutnega
sveta’, njega ni moč vtakniti ne v nadčutni ne v čutni svet kot predmet sub
jektivnosti, in če človek kljub temu to počne in hoče srečevanja z njim ra-
zumeti kot srečevanja s samim seboj, se bo stavba njegovega človekovanja
sesula. To je značilnost sedanje ure.
Zato Kierkegaard poudarja: »Toda brez resnice srečevanja [z Bogom]
so vse podobe igra in utvara.« (Buber 2004, 21) Podobe o Bogu so le člo-
vekove predstave o nespoznatni in nedoumljivi stvarnosti, ki jo ime-
nujemo Bog. In s to predstavo, ki je predmet oznanjevanja ontoteolo-
ške teodiceje, ni mogoč noben oseben odnos. Tako moderno krščansko
govorjenje o Bogu ne kliče več k veri, ampak le zadovoljuje človekovo
potrebo po fascinaciji skrivnostnega. Skrivnost Boga tako postavlja v
oklepaj.
Pastorjevo ljudsko podobarstvo [tj. njegove podobe, predstave o Bogu;
op. avt.] je lažje razumljivo, njegovi liki so vsem in vsakomur na las po-
dobni ljudem, kakršni so povečini – v duhovnem pogledu pa prav niče-
mur. (Kierkegaard 1987, 110)
Potrebno je tedaj prav danes, ko se prostor duhovnega ohranja le pri
redkih posamičnikih, osebno srečanje z Božjo prisotnostjo v konkret-
nem življenju konkretne osebnosti. Tu pa ne pomaga racionalno spoz-
nanje, da nekaj Absolutnega mora biti temelj vsega bivajočega, ampak
duhovno doživetje in uvid v konkretno prisotnost tistega Absolutnega,
ki je izvor bivanja in smisel dajoča stvarnost meni, ki se doživljam, da
bivam v Njegovi pričujočnost in ga kot kristjan imenujem Oče, se pra-
vi meni najbližje bitje, čeprav se zavedam, da ta podoba o dejanskosti
Boga objektivno ne pove nič, pove le o mojem odnosu do njega. In to
zavedanje, da stojim pred Bogom kot sin, ni iz moje moči, ampak je nje-
gova milost.
Božja ljubezen je tista, ki se še v zadnjem trenutku izkaže in pusti, da
človek obstane kot tak, ki je nekaj pred Bogom. Gorje človeku, če se vse-
mogočnost obrne proti njemu. (Kierkegaard 2014, 126)
62
