Page 72 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 72
razprave, študije
znanje izrazil že Kierkegaard s trditvijo: »Etično je v človeku to, po če-
mer on postaja to, kar postaja.« (Kierkegaard 1979, 29)
Etos konstituira človeka kot človeka, njegovo humanost. V tem smis-
lu šele določa bit človeka kot človeka. Danes se v antropoloških vedah
uveljavlja stališče, da je etična zavest pogoj za humanizacijo človeka in
moralno ravnanje temelj za humanizacijo sveta. Kierkegaard je torej že
stoletje pred uničujočim pohodom ideoloških totalitarizmov sodobne-
ga časa postavil zahtevo po osebni etični uzavestitvi in moralnem delo-
vanju kot pogoju človečnosti človeka.
In da je izkustveno doumel etično držo kot eksistencialni vstop v sta-
dij religioznega bivanja, se Kierkegaard izpove v svojem Dnevniku prav
z apodiktično govorico, da bi ji dal absolutno veljavo:
Ti, ki si v svojem življenju tuhtal kot nihče drugi o tem, kar je člove-
ku edino potrebno; ti, ki si se gnal in delal, da bi že polovica tvojega truda
bila dovolj, da se obnovi vsa tvoja doba: vedi – a to naj ostane med nama!
–, da ves ta trud ne sme najmanj vplivati na kogarkoli izmed ljudi; vendar
se moraš (ali si me slišal, ti?) še naprej bojevati za etično, hoteti moraš etič-
no, hoteti moraš etično z vso strastjo, kajti ni je bolj božje stvari, kot je ta
... (Kierkegaard 1987, 41)
viri in literatura
Buber, Martin. 1999. Problem človeka. Ljubljana:Apokalipsa.
–––. 2004. Božji mrk. Celje: Mohorjeva družba.
Hedžet Toth, Cvetka. 2002. Med metafiziko in etiko. Murska Sobota; Ljubljana: Po-
murska založba; ZI FF.
Kierkegaard, Sören. 1979. Brevijar. Beograd: Grafos.
–––. 1987. Bolezen za smrt. Celje: Mohorjeva družba.
–––. 1987. Ponovitev; Filozofske drobtinice ali Drobec filozofije. Ljubljana: Slovenska
matica.
–––. 2005. Strah in trepet. Ljubljana: Apokalipsa.
–––. 2009. Etično-religiozni razpravici. Ljubljana: Apokalipsa.
–––. 2012. Z vidika mojega pisateljevanja. Ljubljana: Apokalipsa.
–––. 2014. Krščanski nagovori. Celje: Mohorjeva družba.
Levinas, Emanuel. 1976. Totalitet i beskonačno. Sarajevo: V. Masleša.
70
znanje izrazil že Kierkegaard s trditvijo: »Etično je v človeku to, po če-
mer on postaja to, kar postaja.« (Kierkegaard 1979, 29)
Etos konstituira človeka kot človeka, njegovo humanost. V tem smis-
lu šele določa bit človeka kot človeka. Danes se v antropoloških vedah
uveljavlja stališče, da je etična zavest pogoj za humanizacijo človeka in
moralno ravnanje temelj za humanizacijo sveta. Kierkegaard je torej že
stoletje pred uničujočim pohodom ideoloških totalitarizmov sodobne-
ga časa postavil zahtevo po osebni etični uzavestitvi in moralnem delo-
vanju kot pogoju človečnosti človeka.
In da je izkustveno doumel etično držo kot eksistencialni vstop v sta-
dij religioznega bivanja, se Kierkegaard izpove v svojem Dnevniku prav
z apodiktično govorico, da bi ji dal absolutno veljavo:
Ti, ki si v svojem življenju tuhtal kot nihče drugi o tem, kar je člove-
ku edino potrebno; ti, ki si se gnal in delal, da bi že polovica tvojega truda
bila dovolj, da se obnovi vsa tvoja doba: vedi – a to naj ostane med nama!
–, da ves ta trud ne sme najmanj vplivati na kogarkoli izmed ljudi; vendar
se moraš (ali si me slišal, ti?) še naprej bojevati za etično, hoteti moraš etič-
no, hoteti moraš etično z vso strastjo, kajti ni je bolj božje stvari, kot je ta
... (Kierkegaard 1987, 41)
viri in literatura
Buber, Martin. 1999. Problem človeka. Ljubljana:Apokalipsa.
–––. 2004. Božji mrk. Celje: Mohorjeva družba.
Hedžet Toth, Cvetka. 2002. Med metafiziko in etiko. Murska Sobota; Ljubljana: Po-
murska založba; ZI FF.
Kierkegaard, Sören. 1979. Brevijar. Beograd: Grafos.
–––. 1987. Bolezen za smrt. Celje: Mohorjeva družba.
–––. 1987. Ponovitev; Filozofske drobtinice ali Drobec filozofije. Ljubljana: Slovenska
matica.
–––. 2005. Strah in trepet. Ljubljana: Apokalipsa.
–––. 2009. Etično-religiozni razpravici. Ljubljana: Apokalipsa.
–––. 2012. Z vidika mojega pisateljevanja. Ljubljana: Apokalipsa.
–––. 2014. Krščanski nagovori. Celje: Mohorjeva družba.
Levinas, Emanuel. 1976. Totalitet i beskonačno. Sarajevo: V. Masleša.
70
