Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 143
marko kerševan
vozavezni evangeliji predelava starejših izgubljenih besedil in da so av-
tentična kvečjemu štiri apostolu Pavlu pripisana pisma. Drugo, radi-
kalno smer predstavlja Bruno Bauer (ki ga je Engels predstavil že v prej
omenjenem spisu). Dokazoval je, da krščanstvo ni bilo prineseno v gr-
ško rimski svet od zunaj, ampak je vsaj v izdelani obliki svetovne religi-
je »najpristnejši proizvod tega sveta«. (str. 272) Rojstna kraja nove vere
nista Galileja in Jeruzalem, ampak Aleksandrija in Rim. Po Bauerju
so pripovedi Nove zaveze o Jezusu in apostolih le legende brez zgodo-
vinskega ozadja.
Engels je previden. »Bauer je pri tem zašel precej predaleč, kakor se
pač dogaja vsem, ki se bojujejo z ukoreninjenimi predsodki.« Če je tü-
bingenska šola pokazala »maksimum tistega, kar lahko znanost v na-
ših dneh še dopušča kot sporno«, je dal Bauer »maksimum tistega, kar
znanost lahko zanika«. Prava resnica je nekje med tema mejama; z da-
našnjimi sredstvi bi jo težko dognali. Več kot vsa kritika bodo prispevale
bodoče nove najdbe v Rimu, na Vzhodu in predvsem v Egiptu (str. 272).
Po Engelsu ima v Novi zavezi posebno mesto Janezovo Razodetje, že
zato, ker da samo zanj lahko določimo natančen čas nastanka (Engels
sprejema omenjeno Benaryjevo datiranje z letoma 68/69 po krščanskem
štetju) in ker kot najstarejši spis Nove zaveze kaže podobo najzgodnej-
šega krščanskega oznanila, ko je bilo to namenjeno predvsem le refor-
miranim Judom in ostro zavračalo vse, »ki trdijo, da so Judje, a to niso,
ampak so ’šola satanova’« (str. 276). Za to, da gre za najstarejši spis, naj
ne bi govoril le ugotovljeni datum nastanka, ampak tudi vsebina, ki še
ne pozna niti kasnejših dogmatskih vsebin krščanstva s troedinim bo-
gom niti etičnih tem, ampak govori o bližnjem končnem uničenju tega
sveta na čelu z demoniziranim Rimskim imperijem in odrešenju vseh
ljudstev v bodočem Božjem kraljestvu,10 »katerega čas je blizu«. Knjiga
»kaže krščanstvo v njegovi docela nedognani obliki, čeprav je kal bo-
doče svetovne religije že tu«. Ta »najstarejši drobec […] daje v čisti ob-
liki tisto, kar je judovstvo – pod močnim vplivom Aleksandrije – pri-
spevalo h krščanstvu. Vse kasnejše je grško-rimski dodatek.« (str. 288)
10 Engels: Knjiga kaže »bojevitost in gotovost zmage, ki so ju današnji kristjani
povsem izgubili in ju najdemo danes […] pri socialistih«. (MEL 276)
377
vozavezni evangeliji predelava starejših izgubljenih besedil in da so av-
tentična kvečjemu štiri apostolu Pavlu pripisana pisma. Drugo, radi-
kalno smer predstavlja Bruno Bauer (ki ga je Engels predstavil že v prej
omenjenem spisu). Dokazoval je, da krščanstvo ni bilo prineseno v gr-
ško rimski svet od zunaj, ampak je vsaj v izdelani obliki svetovne religi-
je »najpristnejši proizvod tega sveta«. (str. 272) Rojstna kraja nove vere
nista Galileja in Jeruzalem, ampak Aleksandrija in Rim. Po Bauerju
so pripovedi Nove zaveze o Jezusu in apostolih le legende brez zgodo-
vinskega ozadja.
Engels je previden. »Bauer je pri tem zašel precej predaleč, kakor se
pač dogaja vsem, ki se bojujejo z ukoreninjenimi predsodki.« Če je tü-
bingenska šola pokazala »maksimum tistega, kar lahko znanost v na-
ših dneh še dopušča kot sporno«, je dal Bauer »maksimum tistega, kar
znanost lahko zanika«. Prava resnica je nekje med tema mejama; z da-
našnjimi sredstvi bi jo težko dognali. Več kot vsa kritika bodo prispevale
bodoče nove najdbe v Rimu, na Vzhodu in predvsem v Egiptu (str. 272).
Po Engelsu ima v Novi zavezi posebno mesto Janezovo Razodetje, že
zato, ker da samo zanj lahko določimo natančen čas nastanka (Engels
sprejema omenjeno Benaryjevo datiranje z letoma 68/69 po krščanskem
štetju) in ker kot najstarejši spis Nove zaveze kaže podobo najzgodnej-
šega krščanskega oznanila, ko je bilo to namenjeno predvsem le refor-
miranim Judom in ostro zavračalo vse, »ki trdijo, da so Judje, a to niso,
ampak so ’šola satanova’« (str. 276). Za to, da gre za najstarejši spis, naj
ne bi govoril le ugotovljeni datum nastanka, ampak tudi vsebina, ki še
ne pozna niti kasnejših dogmatskih vsebin krščanstva s troedinim bo-
gom niti etičnih tem, ampak govori o bližnjem končnem uničenju tega
sveta na čelu z demoniziranim Rimskim imperijem in odrešenju vseh
ljudstev v bodočem Božjem kraljestvu,10 »katerega čas je blizu«. Knjiga
»kaže krščanstvo v njegovi docela nedognani obliki, čeprav je kal bo-
doče svetovne religije že tu«. Ta »najstarejši drobec […] daje v čisti ob-
liki tisto, kar je judovstvo – pod močnim vplivom Aleksandrije – pri-
spevalo h krščanstvu. Vse kasnejše je grško-rimski dodatek.« (str. 288)
10 Engels: Knjiga kaže »bojevitost in gotovost zmage, ki so ju današnji kristjani
povsem izgubili in ju najdemo danes […] pri socialistih«. (MEL 276)
377
