Page 145 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 145
marko kerševan
predvsem v helenistični svet in njegove vire, drugi so dajali več pozor-
nosti judovskim okoljem in njegovim virom. Judovska mestna diaspo-
ra je bila seveda pomembna za ene in druge. 12
Engelsove teme in dileme danes
Tako Engels v svojem času (in tisti, ki so mu neposredno sledili kot
marksisti in socialisti). Kako je danes, po stoletju in več, z vprašanji, ki
jih je zastavljal in nanje poizkušal odgovoriti:
– z vprašanjem datiranja nastanka novozaveznih spisov in drugih do-
kumentov nastajajočega krščanstva,
– s tem povezanim vprašanjem o medsebojnem razmerju in teži teh
spisov (in s tem vsebine/sporočil, ki jih vsebujejo, posebej z razmer-
ji med judovskim in helenističnim »elementom«),
– kako je z vprašanjem o (ne)zgodovinskosti Jezusa, o »zgodovinskem
Jezusu« in razmerju do »Jezusa Kristusa vere«,
– kako je bilo z družbenim okoljem nastanka in uveljavljanja prvotne-
ga krščanstva, kakšna je bila etnična, spolna, predvsem pa razred-
no-slojna struktura prvih kristjanov in kaj je bilo z njihovim »soci-
alizmom«, o katerem je govoril Engels?
O teh vprašanjih, posamično ali v njihovi medsebojni povezanosti,
obstaja danes ogromna količina literature. Dela sicer večinoma ponav-
ljajo tradicionalne razlage in prevladujoče sodbe, a prinašajo tudi nova
12 Henri Desroche kot predstavnike prve usmeritve omenja Charlesa Hainchelina z
delom Les origines de la religion (Pariz, 1935; tudi v slovenskem prevodu Izvor reli-
gije,1952) in takratne marksistične sovjetske avtorje. Kot predstavnika druge sme-
ri pa izpostavlja angleškega marksista Archibalda Robertsona z delom The Origins
of Christianity (New York, 1954). (Desroche, 53–54, 64) Zanimiv odmev teh raz-
prav je bilo delo jugoslovanskega, hrvaškega sociologa Olega Mandića Od kulta lu-
banje do kršćanstva (Zagreb, 1954), kjer daje prednost drugi usmeritvi in se opira
tudi na judovske vire in avtorje, posebej na Josepha Klausnerja.
379
predvsem v helenistični svet in njegove vire, drugi so dajali več pozor-
nosti judovskim okoljem in njegovim virom. Judovska mestna diaspo-
ra je bila seveda pomembna za ene in druge. 12
Engelsove teme in dileme danes
Tako Engels v svojem času (in tisti, ki so mu neposredno sledili kot
marksisti in socialisti). Kako je danes, po stoletju in več, z vprašanji, ki
jih je zastavljal in nanje poizkušal odgovoriti:
– z vprašanjem datiranja nastanka novozaveznih spisov in drugih do-
kumentov nastajajočega krščanstva,
– s tem povezanim vprašanjem o medsebojnem razmerju in teži teh
spisov (in s tem vsebine/sporočil, ki jih vsebujejo, posebej z razmer-
ji med judovskim in helenističnim »elementom«),
– kako je z vprašanjem o (ne)zgodovinskosti Jezusa, o »zgodovinskem
Jezusu« in razmerju do »Jezusa Kristusa vere«,
– kako je bilo z družbenim okoljem nastanka in uveljavljanja prvotne-
ga krščanstva, kakšna je bila etnična, spolna, predvsem pa razred-
no-slojna struktura prvih kristjanov in kaj je bilo z njihovim »soci-
alizmom«, o katerem je govoril Engels?
O teh vprašanjih, posamično ali v njihovi medsebojni povezanosti,
obstaja danes ogromna količina literature. Dela sicer večinoma ponav-
ljajo tradicionalne razlage in prevladujoče sodbe, a prinašajo tudi nova
12 Henri Desroche kot predstavnike prve usmeritve omenja Charlesa Hainchelina z
delom Les origines de la religion (Pariz, 1935; tudi v slovenskem prevodu Izvor reli-
gije,1952) in takratne marksistične sovjetske avtorje. Kot predstavnika druge sme-
ri pa izpostavlja angleškega marksista Archibalda Robertsona z delom The Origins
of Christianity (New York, 1954). (Desroche, 53–54, 64) Zanimiv odmev teh raz-
prav je bilo delo jugoslovanskega, hrvaškega sociologa Olega Mandića Od kulta lu-
banje do kršćanstva (Zagreb, 1954), kjer daje prednost drugi usmeritvi in se opira
tudi na judovske vire in avtorje, posebej na Josepha Klausnerja.
379
