Page 147 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 147
marko kerševan
testantske zgodovinskoteološke in cerkvenozgodovinske literature.
Engels sam se je ob tem vprašanju opiral in oziral na nemško prote-
stantsko zgodovinskokritično teološko literaturo svojega časa in iz nje
sta sploh izšli sodobna kritična novozavezna biblicistika in kritična cer-
kvena zgodovina. Tudi v kasnejšem raziskovanju sta vse do danes prav
ti dve v veliki meri določali smeri raziskovanja in vozlišča razprav. Naj
spomnim na velika imena polpreteklega časa, Rudolfa Bultmanna (1884–
1976), Oscarja Cullmanna (1902–1994), Ernsta Käsemanna (1906–1998).
Izbral sem avtorje in dela, ki po mojem sicer zelo omejenem poznava-
nju (nespecialista, ki pa vendarle že nekaj desetletij vsaj površno sprem-
lja tovrstno literaturo) združujejo preglednost, strokovno utemeljenost
in solidnost svojih presoj s senzibilnostjo za nove vidike in uvide – ne
slučajno posebej tiste, ki upoštevajo socialne dimenzije in okvire pred-
meta raziskovanja.
Vprašanje datiranja nastanka novozaveznih besedil
Kot smo videli, Engels vehementno vztraja na po njegovem edino
nespornem datiranju Janezovega Razodetja v letih 68/69, ki naj bi bil
najstarejši poznani novozavezni spis; drugi naj bi bili »60 in več let mlaj-
ši«. Kasnejše zgodovinsko raziskovanje datiranja novozaveznih spisov, ki
ga v osnovi povzema tudi Gert Theißen (2006), na katerega se bomo ob
tem in naslednjih vprašanjih največkrat oprli, že dalj časa dovolj soglas-
no ugotavlja, da so najstarejša novozavezna besedila Pavlova pisma (nje-
gova štiri avtentična pisma), ki jih okvirno umeščajo v leta 50 do 60; sle-
dijo trije sinoptični evangeliji po Marku, Mateju in Luki, napisani okrog
leta 70 (po nekaterih avtorjih Markov že tik pred letom 70, pred poruše-
njem templja, po Theißnu pa po letu 70); druga dva Theißen umešča med
leti 80 in 100. Janezov evangelij pri večini še danes velja za najmlajšega;
njegov nastanek naj bi bil po Theißnu med letoma 100 in 120. Janezovo
Razodetje naj bi nastalo še kasneje kot Evangelij po Janezu. Friedhelmu
Winkelmannu (1996) so bližji nekoliko starejši datumi: Marko 70, Matej
in Luka 80–90, Janezov evangelij po 90, Razodetje okrog 95. Dovolj so-
glasno velja, da avtor Razodetja ni ista oseba kot pisec Evangelija po
Janezu in Janezovih pisem (Engels bi sicer rad videl, da bi bil ista ose-
381
testantske zgodovinskoteološke in cerkvenozgodovinske literature.
Engels sam se je ob tem vprašanju opiral in oziral na nemško prote-
stantsko zgodovinskokritično teološko literaturo svojega časa in iz nje
sta sploh izšli sodobna kritična novozavezna biblicistika in kritična cer-
kvena zgodovina. Tudi v kasnejšem raziskovanju sta vse do danes prav
ti dve v veliki meri določali smeri raziskovanja in vozlišča razprav. Naj
spomnim na velika imena polpreteklega časa, Rudolfa Bultmanna (1884–
1976), Oscarja Cullmanna (1902–1994), Ernsta Käsemanna (1906–1998).
Izbral sem avtorje in dela, ki po mojem sicer zelo omejenem poznava-
nju (nespecialista, ki pa vendarle že nekaj desetletij vsaj površno sprem-
lja tovrstno literaturo) združujejo preglednost, strokovno utemeljenost
in solidnost svojih presoj s senzibilnostjo za nove vidike in uvide – ne
slučajno posebej tiste, ki upoštevajo socialne dimenzije in okvire pred-
meta raziskovanja.
Vprašanje datiranja nastanka novozaveznih besedil
Kot smo videli, Engels vehementno vztraja na po njegovem edino
nespornem datiranju Janezovega Razodetja v letih 68/69, ki naj bi bil
najstarejši poznani novozavezni spis; drugi naj bi bili »60 in več let mlaj-
ši«. Kasnejše zgodovinsko raziskovanje datiranja novozaveznih spisov, ki
ga v osnovi povzema tudi Gert Theißen (2006), na katerega se bomo ob
tem in naslednjih vprašanjih največkrat oprli, že dalj časa dovolj soglas-
no ugotavlja, da so najstarejša novozavezna besedila Pavlova pisma (nje-
gova štiri avtentična pisma), ki jih okvirno umeščajo v leta 50 do 60; sle-
dijo trije sinoptični evangeliji po Marku, Mateju in Luki, napisani okrog
leta 70 (po nekaterih avtorjih Markov že tik pred letom 70, pred poruše-
njem templja, po Theißnu pa po letu 70); druga dva Theißen umešča med
leti 80 in 100. Janezov evangelij pri večini še danes velja za najmlajšega;
njegov nastanek naj bi bil po Theißnu med letoma 100 in 120. Janezovo
Razodetje naj bi nastalo še kasneje kot Evangelij po Janezu. Friedhelmu
Winkelmannu (1996) so bližji nekoliko starejši datumi: Marko 70, Matej
in Luka 80–90, Janezov evangelij po 90, Razodetje okrog 95. Dovolj so-
glasno velja, da avtor Razodetja ni ista oseba kot pisec Evangelija po
Janezu in Janezovih pisem (Engels bi sicer rad videl, da bi bil ista ose-
381
