Page 148 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 148
bilo je povedano
ba, to je »apostol Janez«, »čigar obstoj se mu zdi zelo verjeten«, saj bi to
šlo v prid njegovi tezi o Apokalipsi kot najstarejšem poznanem besedi-
lu) (MEL, 234). Vzplamtelo sovraštvo in demonizacija Rimskga imperi-
ja in njegovega cesarja, z napovedjo njunega katastrofičnega konca, naj
bi bila po večini raziskovalcev bojevit odgovor na ponovno preganjanje
Judov in kristjanov za časa Domiciana (91–96) in ne neposredno Nerona
(64–68), kot meni Engels. Besedilo je sicer v obliki pisem namenjeno ju-
dovsko krščanskim občinam v Mali Aziji.
Gotovo pa je vredno pozornosti, da je Klaus Berger v svoji kronolo-
giji (Berger in Nord 2005), janezovske tekste umestil med najzgodnej-
še. Janezova pisma naj bi bila predhodna ali sočasna s Pavlovimi (50–
55), evangelij po Janezu je uvrstil z letom 68/69 pred evangelij po Marku
(pred 70) in Mateju (po 70), (Luko umešča med 65 in 71). V isto leto kot
Engels je umestil Razodetje (68/69), čeprav z drugačno argumentaci-
jo.14 Berger skratka vidi Janezov krog kot sočasen ali celo predhoden,
ne pa kasnejši Pavlovemu, kar je bila in je še prevladujoča ocena! Ni se-
veda na nas, da tukaj presojamo o teži argumentov za tako ali drugač-
no datiranje.
Razmerja med teksti
Z ugotovitvami o datiranju je povezano vprašanje o razmerju med
posameznimi besedili z vidika vsebine in z vidika forme (glede na
razprave o naravi pisemske, evangeljske in apokaliptične literature).
Najstarejši spisi, Pavlova pisma, govore o Jezusovem pasijonu, smrti in
vstajenju ter pomenu tega dogajanja, o katerem pišejo tudi evangeliji,
toda Pavel se pri tem ne sklicuje na nobenega. Očitno v njegovem času
še niso bili napisani. Ob tem pa v Pavlovih pismih ni tako rekoč ničesar
o Jezusovem življenju, učenju in delovanju, o katerem kasneje zapisani
evangeliji obsežno poročajo. Eno in drugo navaja na sklep, da so pred
(v grščini) zapisanimi evangeliji in mimo njih obstajale ustne ali tudi že
14 Berger se ne sklicuje na dešifriranje številke 666 z Neronovim imenom (kot Engels
po Benaryju), ugotavlja pa, da je bil Neron kot preganjalec kristjanov piscu poz-
nan, Jeruzalem s templjem pa še ni porušen, zato se mu letnica 68/69 zdi »plausi-
bilna«. (Berger in Nord 2005, 360)
382
ba, to je »apostol Janez«, »čigar obstoj se mu zdi zelo verjeten«, saj bi to
šlo v prid njegovi tezi o Apokalipsi kot najstarejšem poznanem besedi-
lu) (MEL, 234). Vzplamtelo sovraštvo in demonizacija Rimskga imperi-
ja in njegovega cesarja, z napovedjo njunega katastrofičnega konca, naj
bi bila po večini raziskovalcev bojevit odgovor na ponovno preganjanje
Judov in kristjanov za časa Domiciana (91–96) in ne neposredno Nerona
(64–68), kot meni Engels. Besedilo je sicer v obliki pisem namenjeno ju-
dovsko krščanskim občinam v Mali Aziji.
Gotovo pa je vredno pozornosti, da je Klaus Berger v svoji kronolo-
giji (Berger in Nord 2005), janezovske tekste umestil med najzgodnej-
še. Janezova pisma naj bi bila predhodna ali sočasna s Pavlovimi (50–
55), evangelij po Janezu je uvrstil z letom 68/69 pred evangelij po Marku
(pred 70) in Mateju (po 70), (Luko umešča med 65 in 71). V isto leto kot
Engels je umestil Razodetje (68/69), čeprav z drugačno argumentaci-
jo.14 Berger skratka vidi Janezov krog kot sočasen ali celo predhoden,
ne pa kasnejši Pavlovemu, kar je bila in je še prevladujoča ocena! Ni se-
veda na nas, da tukaj presojamo o teži argumentov za tako ali drugač-
no datiranje.
Razmerja med teksti
Z ugotovitvami o datiranju je povezano vprašanje o razmerju med
posameznimi besedili z vidika vsebine in z vidika forme (glede na
razprave o naravi pisemske, evangeljske in apokaliptične literature).
Najstarejši spisi, Pavlova pisma, govore o Jezusovem pasijonu, smrti in
vstajenju ter pomenu tega dogajanja, o katerem pišejo tudi evangeliji,
toda Pavel se pri tem ne sklicuje na nobenega. Očitno v njegovem času
še niso bili napisani. Ob tem pa v Pavlovih pismih ni tako rekoč ničesar
o Jezusovem življenju, učenju in delovanju, o katerem kasneje zapisani
evangeliji obsežno poročajo. Eno in drugo navaja na sklep, da so pred
(v grščini) zapisanimi evangeliji in mimo njih obstajale ustne ali tudi že
14 Berger se ne sklicuje na dešifriranje številke 666 z Neronovim imenom (kot Engels
po Benaryju), ugotavlja pa, da je bil Neron kot preganjalec kristjanov piscu poz-
nan, Jeruzalem s templjem pa še ni porušen, zato se mu letnica 68/69 zdi »plausi-
bilna«. (Berger in Nord 2005, 360)
382
