Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 179
edvard kocbek
ni s ključnimi postavkami Sartrove ontologije, s pluralizmom njegovih
spoznavnih postopkov in z notranjo protislovnostjo sistema, ki je že
zato, ker je sistem, v nasprotju s Kierkegaardovo eksistencialno mislijo;
slednjič je opozorjen, da je filozofija, ki omogoča izključno individual-
no moralo, za kristjana nesprejemljiva. Ko pa Janžekovič Sartrovo on-
tologijo odklanja kot sistem, ki se ne bo ohranil, obenem priznava, da
»so nekatere Sartrove analize čudovite« in da bo njegovo ime »imelo vi-
dno mesto v zgodovini modroslovja«.
O eksistencializmu so seveda razglabljali tudi nekateri slovenski
marksisti. Tako Franc Zadravec v poglavju Književna esejistika in kriti-
ka (1945–1965)19 trdi, da sta Vitomil Zupan in Edvard Kocbek »prva slo-
venska književnika, ki sta zasnovala človeka po eksistencialistični on-
tologiji«, vendar meni, da imata avtorja različne zasnove in da je pri
Zupanu manj eksistencializma kakor pri Kocbeku.
Dva Kocbekova eseja o Kierkegaardu
Sören Kierkegaard20
[…] Kierkegaardova problematika je na koncu koncev nujno pos-
tala religiozna. Kdor bi natančneje primerjal spise njegovih treh sta-
dijev, bi presenečen opazil, da so vsa tri stanja upodobljena v treh za-
porednih ljubezenskih zgodbah, ki z novo fabulo dobivajo tudi večji
pomen. Razvoj svoje in obče človekove usode je hotel pokazati na enem
najbolj strastnih življenjskih izkustvih. Če leži v prvem razdobju ljube-
zenska pomembnost izven zakona, v zgolj erotičnem prebujenju genija,
19 Franc Zadravec, »Književna esejistika in kritika,« v Boris Paternu, Helga Glušič,
Matjaž Kmecl, Franc Zadravec, Jože Koruza, Hermina Jug-Kranjec in Marko
Kranjec, Slovenska književnost 1945–1965: Dramatika ter književna esejistika in
kritika, 2. zv. (Ljubljana: Slovenska matica, 1967).
20 Dom in svet XLVIII (1935): 7-8, 404–15. Sören Aabye Kierkegaard (1813–1855), danki
filozof in teolog, ki velja za prvega eksistencialističnega filozofa. Ponatis v Edvard
Kocbek, Sodobni misleci (Celje: Mohorjeva družba, 1981), 9–23. V naši objavi iz-
puščamo prvi del eseja.
413
ni s ključnimi postavkami Sartrove ontologije, s pluralizmom njegovih
spoznavnih postopkov in z notranjo protislovnostjo sistema, ki je že
zato, ker je sistem, v nasprotju s Kierkegaardovo eksistencialno mislijo;
slednjič je opozorjen, da je filozofija, ki omogoča izključno individual-
no moralo, za kristjana nesprejemljiva. Ko pa Janžekovič Sartrovo on-
tologijo odklanja kot sistem, ki se ne bo ohranil, obenem priznava, da
»so nekatere Sartrove analize čudovite« in da bo njegovo ime »imelo vi-
dno mesto v zgodovini modroslovja«.
O eksistencializmu so seveda razglabljali tudi nekateri slovenski
marksisti. Tako Franc Zadravec v poglavju Književna esejistika in kriti-
ka (1945–1965)19 trdi, da sta Vitomil Zupan in Edvard Kocbek »prva slo-
venska književnika, ki sta zasnovala človeka po eksistencialistični on-
tologiji«, vendar meni, da imata avtorja različne zasnove in da je pri
Zupanu manj eksistencializma kakor pri Kocbeku.
Dva Kocbekova eseja o Kierkegaardu
Sören Kierkegaard20
[…] Kierkegaardova problematika je na koncu koncev nujno pos-
tala religiozna. Kdor bi natančneje primerjal spise njegovih treh sta-
dijev, bi presenečen opazil, da so vsa tri stanja upodobljena v treh za-
porednih ljubezenskih zgodbah, ki z novo fabulo dobivajo tudi večji
pomen. Razvoj svoje in obče človekove usode je hotel pokazati na enem
najbolj strastnih življenjskih izkustvih. Če leži v prvem razdobju ljube-
zenska pomembnost izven zakona, v zgolj erotičnem prebujenju genija,
19 Franc Zadravec, »Književna esejistika in kritika,« v Boris Paternu, Helga Glušič,
Matjaž Kmecl, Franc Zadravec, Jože Koruza, Hermina Jug-Kranjec in Marko
Kranjec, Slovenska književnost 1945–1965: Dramatika ter književna esejistika in
kritika, 2. zv. (Ljubljana: Slovenska matica, 1967).
20 Dom in svet XLVIII (1935): 7-8, 404–15. Sören Aabye Kierkegaard (1813–1855), danki
filozof in teolog, ki velja za prvega eksistencialističnega filozofa. Ponatis v Edvard
Kocbek, Sodobni misleci (Celje: Mohorjeva družba, 1981), 9–23. V naši objavi iz-
puščamo prvi del eseja.
413
