Page 167 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 167
emidio campi
formacije« trdno zakoreninila pri novi generaciji znanstvenikov, ki te-
žijo k obravnavi anabaptizma kot dolgotrajnega gibanja, ki naj ne bi os-
talo omejeno na prva desetletja 16. stoletja, ampak naj bi se podaljšalo
do poznega 17. stoletja.
Ključne teme raziskave
Poleg izjemnega napredka pri odkrivanju novih virov in arhivskih
zbirk v zadnjih štirih desetletjih izvor in razvoj züriške reformacije dob-
ro osvetljujejo tudi novi trendi pri raziskavah. Na tem mestu velja najprej
pregledati, kaj se je zgodilo z nekaterimi od ključnih tem, ki so razvne-
male razprave prejšnjih generacij strokovnjakov. Nekatere so ovrgli, kot
tisto, da je bil Zwingli pri svojem reformacijskem delovanju domnevno
odvisen od Luthrovega učenja, druge pa so izgubile nekaj svojega sijaja,
kot legenda, da je nauk opravičenja po veri spravil Zwinglija in švicar-
ske reformatorje v zadrego. Spet tiste, povezane z iskanjem osrednjega
motiva njegove teološke misli, pa imajo še vedno nekaj verodostojnosti.
Naj se na kratko posvetim vsakemu vprašanju. Najprej naj povem,
da so mediji, gledališke igre in razstave v času t. i. Luthrovega desetle-
tja 2008–2017 vneto širili tradicionalno zamisel o Luthru kot prevladu-
jočemu reformatorju, čigar učenje naj bi veljalo za merilo vrednotenja
vseh reformacijskih vzorcev, spričo česar so vsi drugi reformatorji nje-
gove različice in deviacije. A videz lahko vara. V nasprotju s težnjami,
ki so jih širili v času komemoracije, so se poznavalci v zadnjih petintri-
desetih letih oddaljili od tega mnenja. Pravzaprav je uporaba ozko lute-
ranskega teološkega merila za razumevanje verskih nemirov v Evropi 16.
stoletja postala zelo problematična. Danes večina strokovnjakov preuču-
je Zwinglijevo teologijo glede na njeno lastno vsebino in poudarja refor-
matorjevo teološko neodvisnost.31 Seveda poznamo izjeme, a teh ni ve-
liko. Če smo natančnejši, lahko ugotovimo, da so tovrstne trditve slabo
podkrepljene z dokazi in temeljijo na nesprejemljivih predpostavkah.32
To je dobro izhodišče za drugo vprašanje. Pred Locherjevim velikim
delom in vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo običajno tr-
165
formacije« trdno zakoreninila pri novi generaciji znanstvenikov, ki te-
žijo k obravnavi anabaptizma kot dolgotrajnega gibanja, ki naj ne bi os-
talo omejeno na prva desetletja 16. stoletja, ampak naj bi se podaljšalo
do poznega 17. stoletja.
Ključne teme raziskave
Poleg izjemnega napredka pri odkrivanju novih virov in arhivskih
zbirk v zadnjih štirih desetletjih izvor in razvoj züriške reformacije dob-
ro osvetljujejo tudi novi trendi pri raziskavah. Na tem mestu velja najprej
pregledati, kaj se je zgodilo z nekaterimi od ključnih tem, ki so razvne-
male razprave prejšnjih generacij strokovnjakov. Nekatere so ovrgli, kot
tisto, da je bil Zwingli pri svojem reformacijskem delovanju domnevno
odvisen od Luthrovega učenja, druge pa so izgubile nekaj svojega sijaja,
kot legenda, da je nauk opravičenja po veri spravil Zwinglija in švicar-
ske reformatorje v zadrego. Spet tiste, povezane z iskanjem osrednjega
motiva njegove teološke misli, pa imajo še vedno nekaj verodostojnosti.
Naj se na kratko posvetim vsakemu vprašanju. Najprej naj povem,
da so mediji, gledališke igre in razstave v času t. i. Luthrovega desetle-
tja 2008–2017 vneto širili tradicionalno zamisel o Luthru kot prevladu-
jočemu reformatorju, čigar učenje naj bi veljalo za merilo vrednotenja
vseh reformacijskih vzorcev, spričo česar so vsi drugi reformatorji nje-
gove različice in deviacije. A videz lahko vara. V nasprotju s težnjami,
ki so jih širili v času komemoracije, so se poznavalci v zadnjih petintri-
desetih letih oddaljili od tega mnenja. Pravzaprav je uporaba ozko lute-
ranskega teološkega merila za razumevanje verskih nemirov v Evropi 16.
stoletja postala zelo problematična. Danes večina strokovnjakov preuču-
je Zwinglijevo teologijo glede na njeno lastno vsebino in poudarja refor-
matorjevo teološko neodvisnost.31 Seveda poznamo izjeme, a teh ni ve-
liko. Če smo natančnejši, lahko ugotovimo, da so tovrstne trditve slabo
podkrepljene z dokazi in temeljijo na nesprejemljivih predpostavkah.32
To je dobro izhodišče za drugo vprašanje. Pred Locherjevim velikim
delom in vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo običajno tr-
165
