Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 62
razprave, študije, papers

nizozemske domovine. Nasproti sta si stali partikularnost in univerza-
lizem. Erazem je glede partikularnosti krščanske narode v Evropi opo-
minjal, »da bivajo vsi v eni hiši, (katoliški cerkvi), imajo istega gospoda
(Kristusa), so vsi v njegovi službi ter so vsi združeni v istem zakramen-
tu«. (Schilling 2020, 135)

Papeži so se v naslednjih desetletjih menjavali, versko vprašanje pa
se je odvijalo med cesarjem in Luthrom. Prvi je svoje verske nazore utr-
jeval v svetu, tako kot jih je Luther na drugi strani utrjeval preko prote-
stantskih knezov. Luther proti cesarju Karlu V. ni nikdar nastopal s po-
dobno ostrino kot proti papežu, čeprav ga je tako kot papež razglasil za
heretika. Na drugi strani tudi Karel proti Luthru ni nastopil z ostrino,
ki bi za tisti čas ne bila neobičajna za obsojenega heretika. To je namreč
pokazal po zmagi v bitki pri Mühlbergu 24. aprila 1547, ko se je mudil v
Wittenbergu. Tukaj je imel možnost, h kateri naj bi ga nagovarjali nje-
govi spremljevalci, da bi Luthra ekshumirali in sežgali. Karel je to za-
vrnil. Tudi sicer, kot poroča protestantska stran, se je obnašal spoštljivo
ne le v dvorni cerkvi (nem. Schlosskirche), kjer je bil Luthrov grob (ne-
kateri mislijo, da je bil prazen, ker da so ga umaknili pred nevarnostjo),
temveč tudi ko je jahal mimo mestne cerkve, v katero ni mogel vstopiti,
ker niso našli mežnarja, ki je imel ključe. Odkril se je pred Križanim,
ki je bil naslikan zunaj na steni, za njim pa tudi njegovi spremljevalci.
(Schilling 2020, 293)

Girolamo Aleandro (Hieronymus Aleander) (r. 1480 v Motta di
Livenza, u. v Rimu 1542), 1524 škof v Brindisiju, 1537 član komisije za
pripravo koncila, 1538 imenovan za kardinala.

Hieronim Aleandro je bil kot izredni poslanec papeža in kurije glav-
ni predstavnik ter zagovornik interesov Rima v zadevi Luther na držav-
nem zboru v Wormsu. Rojen je bil na meji Benečije in Furlanije, v drža-
vi Beneški republiki (Repùblega de Venèsia), kamor so njegovi predniki
prišli iz Istre; njegov oče je bil zdravnik. V zaupanem mu poslanstvu
je nedvomno storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi njegova misi-
ja uspela – ne le s telesnimi in z duševnimi močmi, temveč tudi z vsem
znanjem, ki ga je imel daleč več kot vrsta njegovih učenih vrstnikov.
Najprej je študiral medicino, nato se je posvetil humanističnemu in te-

60
   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67