Page 104 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 104
razprave, študije, papers
nasprotja med vrednotenjem kulturnega pomena slovenske reformaci-
je škofa Slomška in Sillema. Tudi Sillemov nedvomen negativen odnos
do rimskokatoliške Cerkve in Slomškovo naziranje, da je Bog »njihove
greške narodu našemu v dobro obernil«, sta v mejah verske in nacional-
ne strpnosti. Kot smo videli, sodelovanje med protestanti in slovenskimi
duhovniki prej ni bila ovira. Tudi na šolskem področju, kot priča celo
šola v Graškem predmestju v Mariboru, so se leta 1862 lahko pohvali-
li s strpno dvojezičnostjo, kot je poročal nemški list Correspondent für
Untersteiermark (11. 9. 1862, [3]),
[daß] beiden Nationalitäten in jeder hinsicht vollkommen gleiche Rech-
nung getragen sei. Wir fanden die größtentheils trefflichen Schulbücher
auf einer Seite mit slovenischen Texte gedruckt und hörten mit großen
Vergnügen, wie deutsche Schüler das Slowenische und umgekehrt, die
slowenischen das Deutsche mit ziemlicher Fertigkeit übersetzen. (Glazer
1993, 987)
Pa vendar gre za močne poudarke, ki se razlikujejo od dotedanjih in
ki tvorijo osnovo nadaljnjemu razvoju tako na konfesionalnem kot na-
cionalnem področju. Ko Sillem slika razmere v 16. stoletju, ne govori
pretežno o državi Svetega rimskega cesarstva, temveč o Nemčiji, v okvir
katere šteje tudi deželo Kranjsko. Na zemljevidih 16. stoletja je Nemčija
običajno poimenovana kot Germania in Teutschland, vendar na takih
kartah ne najdemo Kranjske. »Nemčija« in država Svetega rimskega ce-
sarstva nista eno in isto. Sillem piše, da je cerkvena reformacija 16. sto-
letja zajela domala ves zahod, vendar je bila izpeljana le na majhnem delu
tega področja, v Nemčiji, in sicer tudi tistih delih, kjer je njeno delovanje
brez sledu izginilo. Sem šteje avstrijske dežele, kjer da se je Luthrov re-
formacijski nauk zgodaj razširil in ga je sprejel velik del prebivalstva. Da
se reformacija ni ohranila, pripisuje uspešnim prizadevanjem rimskoka-
toliške Cerkve, da prenovljeni nauk ponovno odpravi, prav tako pa tudi
notranjim razprtijam, namreč flacijanskim sporom, ki so preprečili, da
bi v tem prostoru prišlo do prave organizacije evangeličanske Cerkve.
Svojo namero predstaviti reformacijo v tem delu države utemelju-
je z retoričnim vprašanjem »Ali naj vrednost tukajšnjih reformacijskih
312
nasprotja med vrednotenjem kulturnega pomena slovenske reformaci-
je škofa Slomška in Sillema. Tudi Sillemov nedvomen negativen odnos
do rimskokatoliške Cerkve in Slomškovo naziranje, da je Bog »njihove
greške narodu našemu v dobro obernil«, sta v mejah verske in nacional-
ne strpnosti. Kot smo videli, sodelovanje med protestanti in slovenskimi
duhovniki prej ni bila ovira. Tudi na šolskem področju, kot priča celo
šola v Graškem predmestju v Mariboru, so se leta 1862 lahko pohvali-
li s strpno dvojezičnostjo, kot je poročal nemški list Correspondent für
Untersteiermark (11. 9. 1862, [3]),
[daß] beiden Nationalitäten in jeder hinsicht vollkommen gleiche Rech-
nung getragen sei. Wir fanden die größtentheils trefflichen Schulbücher
auf einer Seite mit slovenischen Texte gedruckt und hörten mit großen
Vergnügen, wie deutsche Schüler das Slowenische und umgekehrt, die
slowenischen das Deutsche mit ziemlicher Fertigkeit übersetzen. (Glazer
1993, 987)
Pa vendar gre za močne poudarke, ki se razlikujejo od dotedanjih in
ki tvorijo osnovo nadaljnjemu razvoju tako na konfesionalnem kot na-
cionalnem področju. Ko Sillem slika razmere v 16. stoletju, ne govori
pretežno o državi Svetega rimskega cesarstva, temveč o Nemčiji, v okvir
katere šteje tudi deželo Kranjsko. Na zemljevidih 16. stoletja je Nemčija
običajno poimenovana kot Germania in Teutschland, vendar na takih
kartah ne najdemo Kranjske. »Nemčija« in država Svetega rimskega ce-
sarstva nista eno in isto. Sillem piše, da je cerkvena reformacija 16. sto-
letja zajela domala ves zahod, vendar je bila izpeljana le na majhnem delu
tega področja, v Nemčiji, in sicer tudi tistih delih, kjer je njeno delovanje
brez sledu izginilo. Sem šteje avstrijske dežele, kjer da se je Luthrov re-
formacijski nauk zgodaj razširil in ga je sprejel velik del prebivalstva. Da
se reformacija ni ohranila, pripisuje uspešnim prizadevanjem rimskoka-
toliške Cerkve, da prenovljeni nauk ponovno odpravi, prav tako pa tudi
notranjim razprtijam, namreč flacijanskim sporom, ki so preprečili, da
bi v tem prostoru prišlo do prave organizacije evangeličanske Cerkve.
Svojo namero predstaviti reformacijo v tem delu države utemelju-
je z retoričnim vprašanjem »Ali naj vrednost tukajšnjih reformacijskih
312
