Page 103 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 103
vincenc rajšp
temi so bili tudi prepisi Trubarjevih nemških predgovorov, ki mu sicer
ne bi bili dostopni. (str. VII–VIII)
Med pomembna dela prišteva še Sixtovo o Vergeriju8 in delo Friedricha
Straußa o rektorju stanovske šole v Ljubljani, Nikodemu Frischlinu.9 V
knjigi pogreša šolski red za ljubljansko šolo, hvali pa dober opis zaslug
za učne metode. Navaja tudi takrat najnovejše objave Trubarjevih pi-
sem kralju Maksimilijanu, s prilogami, ki jih je v Notizblattu, v rubriki
Monunumenta habsburgica, objavil Joseph Chmel (1852, 199–208, 213–
16),10 ter prispevke o zgodovini reformacije na Kranjskem v Mittheilungen
des historischen Vereins für Krain, ki sta jih izdajala dr. Vincenc Fereri
Klun11 in dr. Etbin Henrik Kosta. (str. VIII)
Slovence šteje v krog Južnih Slovanov, zato uporablja takrat nova
dognanja, kot je bilo tisto Pavola Josefa Šafárika,12 da začetnik cirilice
(nem. Erfinder) ni sveti Ciril, v svetnem stanu Konstantin, ki je začet-
nik glagolice, temveč škof »Clemens von Welitza«, tj. Kliment Ohridski
(umrl 916).
Sillem tako v svojem delu upošteva dotlej znane predstavitve refor-
macije na Kranjskem in njeno osrednjo osebnost, Primoža Trubarja.
Predstavi tudi dosežke slovenskih reformatorjev na področju sloven-
ske tiskane besede, tako Trubarjeve kot tudi Dalmatinov celoten prevod
Biblije v slovenščino in Bohoričevo slovnico slovenskega jezika.
V primerjavi s starejšo literaturo izstopa interpretacija reformacije v
njegovem času, v nemškem prostoru. Bistvo te interpretacije tvori pou-
darek na kulturi in nacionalnosti. Pa vendar to takrat še ne predstavlja
8 Christian Heinrich Sixt, Petrus Paulus Vergerius: päpstlicher Nuntius, katho-
lischer Bischof und Vorkämpfer des Evangeliums; eine reformationsgeschichtliche
Monographie (Braunschweig: C. A. Schwetschke und Sohn, 1855).
9 David Friderich Strauß, Leben und Schriften des Dichters und Philosophen
Nicodemus Frischlin: Ein Beitrag zur deutschen Culturgeschichte in der zweiten
Hälfte des sechszenten Jahrhunderts (Frankfurt ob Majni: Literarische Anstalt (J.
Rütten), 1856).
10 Na straneh 216–24 je pismo Kranjskega stanovskega odbora kralju
Maksimilijanu, s prilogami.
11 Za Kluna glej Janša-Zorn 1993.
12 Pavol Josef Šafárik, Über den Ursprung und die Heimath des Glagolitismus
(Praga: Verlag von Friedrich Tempsky, 1858).
311
temi so bili tudi prepisi Trubarjevih nemških predgovorov, ki mu sicer
ne bi bili dostopni. (str. VII–VIII)
Med pomembna dela prišteva še Sixtovo o Vergeriju8 in delo Friedricha
Straußa o rektorju stanovske šole v Ljubljani, Nikodemu Frischlinu.9 V
knjigi pogreša šolski red za ljubljansko šolo, hvali pa dober opis zaslug
za učne metode. Navaja tudi takrat najnovejše objave Trubarjevih pi-
sem kralju Maksimilijanu, s prilogami, ki jih je v Notizblattu, v rubriki
Monunumenta habsburgica, objavil Joseph Chmel (1852, 199–208, 213–
16),10 ter prispevke o zgodovini reformacije na Kranjskem v Mittheilungen
des historischen Vereins für Krain, ki sta jih izdajala dr. Vincenc Fereri
Klun11 in dr. Etbin Henrik Kosta. (str. VIII)
Slovence šteje v krog Južnih Slovanov, zato uporablja takrat nova
dognanja, kot je bilo tisto Pavola Josefa Šafárika,12 da začetnik cirilice
(nem. Erfinder) ni sveti Ciril, v svetnem stanu Konstantin, ki je začet-
nik glagolice, temveč škof »Clemens von Welitza«, tj. Kliment Ohridski
(umrl 916).
Sillem tako v svojem delu upošteva dotlej znane predstavitve refor-
macije na Kranjskem in njeno osrednjo osebnost, Primoža Trubarja.
Predstavi tudi dosežke slovenskih reformatorjev na področju sloven-
ske tiskane besede, tako Trubarjeve kot tudi Dalmatinov celoten prevod
Biblije v slovenščino in Bohoričevo slovnico slovenskega jezika.
V primerjavi s starejšo literaturo izstopa interpretacija reformacije v
njegovem času, v nemškem prostoru. Bistvo te interpretacije tvori pou-
darek na kulturi in nacionalnosti. Pa vendar to takrat še ne predstavlja
8 Christian Heinrich Sixt, Petrus Paulus Vergerius: päpstlicher Nuntius, katho-
lischer Bischof und Vorkämpfer des Evangeliums; eine reformationsgeschichtliche
Monographie (Braunschweig: C. A. Schwetschke und Sohn, 1855).
9 David Friderich Strauß, Leben und Schriften des Dichters und Philosophen
Nicodemus Frischlin: Ein Beitrag zur deutschen Culturgeschichte in der zweiten
Hälfte des sechszenten Jahrhunderts (Frankfurt ob Majni: Literarische Anstalt (J.
Rütten), 1856).
10 Na straneh 216–24 je pismo Kranjskega stanovskega odbora kralju
Maksimilijanu, s prilogami.
11 Za Kluna glej Janša-Zorn 1993.
12 Pavol Josef Šafárik, Über den Ursprung und die Heimath des Glagolitismus
(Praga: Verlag von Friedrich Tempsky, 1858).
311
