Page 161 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 161
vekoslav grmič
čiti, in sicer po trpljenju, po samoobtožbi, tako da sprejme Božjo sod-
bo nad grehom, se pravi, da postane ponižen, v nekem oziru kakor nič.
(Pesch 1982, 89)
Ponižnost se kaže v različnih oblikah in včlenjuje odpoved, prizna-
nje nemoči in grešnosti, skromnost, zaupanje v Boga in Božjo moč, za-
upanje v Božje usmiljenje kljub zavesti lastne nevrednosti. Ponižnost je
za Luthra temeljna sestavina vere. Brez ponižnosti ni vere v pravem po-
menu besede. Brez ponižnosti ni mogoče imeti pristne podobe o Bogu
in prave sodbe o sebi, zato pa tudi ne pravilnega razmerja do Boga.
Luthrova religioznost se s temi mislimi pokaže v posebno izraziti in
pristni podobi. Imele pa so te misli tudi izreden pomen za druge njego-
ve nazore in praktične odločitve. Zato je imel Luther prav, ko je pripi-
soval poseben pomen teologiji križa in ponižnosti kot bistveni sestavi-
ni krščanskega verovanja, krščanskega življenja. Teologija križa je tako
dobila še določnejše poteze. Vendar tudi teologije križa ni mogoče prav
razumeti, če ne upoštevamo dialektike, ki je navzoča v Luthrovi teo-
loški misli nasploh, ki tedaj omogoča pravilno razumevanje njegovih
spoznanj.
Sklep
Takšni so temeljni poudarki v Luthrovi teologiji. Ti poudarki sicer
niso vsi nekaj povsem novega, saj je marsikaterega od njih mogoče naj-
ti pri cerkvenih očetih, posebno še pri Avguštinu, čeprav so morda iz-
raženi nekoliko drugače kakor pri Luthru. To tudi ni nič nenavadnega,
če pomislimo, kako si je Luther prizadeval, da bi s svojo teološko mis-
lijo ostal čim bolj zvest razlagalec Svetega pisma, posebno še evangelija
in Pavlovih pisem. Ker pa je tudi Luther bil otrok svojega časa, na kate-
rega so vplivali takratni miselni tokovi in so ga sploh oblikovale takra-
tne razmere, ni čudno, če so njegova spoznanja časovno obarvana in za-
mejena, če so njegovi poudarki v teologiji pogosto enostranski, posebno
še glede prav tako enostranskih poudarkov pri tistih, ki so nasproto-
vali njegovim reformatorskim težnjam. Na vsak način pa moramo pri
Luthru priznati izreden pomen, ki ga ima zaradi mnogih pobud za ra-
zvoj in poglobitev teološke misli vse do danes.
369
čiti, in sicer po trpljenju, po samoobtožbi, tako da sprejme Božjo sod-
bo nad grehom, se pravi, da postane ponižen, v nekem oziru kakor nič.
(Pesch 1982, 89)
Ponižnost se kaže v različnih oblikah in včlenjuje odpoved, prizna-
nje nemoči in grešnosti, skromnost, zaupanje v Boga in Božjo moč, za-
upanje v Božje usmiljenje kljub zavesti lastne nevrednosti. Ponižnost je
za Luthra temeljna sestavina vere. Brez ponižnosti ni vere v pravem po-
menu besede. Brez ponižnosti ni mogoče imeti pristne podobe o Bogu
in prave sodbe o sebi, zato pa tudi ne pravilnega razmerja do Boga.
Luthrova religioznost se s temi mislimi pokaže v posebno izraziti in
pristni podobi. Imele pa so te misli tudi izreden pomen za druge njego-
ve nazore in praktične odločitve. Zato je imel Luther prav, ko je pripi-
soval poseben pomen teologiji križa in ponižnosti kot bistveni sestavi-
ni krščanskega verovanja, krščanskega življenja. Teologija križa je tako
dobila še določnejše poteze. Vendar tudi teologije križa ni mogoče prav
razumeti, če ne upoštevamo dialektike, ki je navzoča v Luthrovi teo-
loški misli nasploh, ki tedaj omogoča pravilno razumevanje njegovih
spoznanj.
Sklep
Takšni so temeljni poudarki v Luthrovi teologiji. Ti poudarki sicer
niso vsi nekaj povsem novega, saj je marsikaterega od njih mogoče naj-
ti pri cerkvenih očetih, posebno še pri Avguštinu, čeprav so morda iz-
raženi nekoliko drugače kakor pri Luthru. To tudi ni nič nenavadnega,
če pomislimo, kako si je Luther prizadeval, da bi s svojo teološko mis-
lijo ostal čim bolj zvest razlagalec Svetega pisma, posebno še evangelija
in Pavlovih pisem. Ker pa je tudi Luther bil otrok svojega časa, na kate-
rega so vplivali takratni miselni tokovi in so ga sploh oblikovale takra-
tne razmere, ni čudno, če so njegova spoznanja časovno obarvana in za-
mejena, če so njegovi poudarki v teologiji pogosto enostranski, posebno
še glede prav tako enostranskih poudarkov pri tistih, ki so nasproto-
vali njegovim reformatorskim težnjam. Na vsak način pa moramo pri
Luthru priznati izreden pomen, ki ga ima zaradi mnogih pobud za ra-
zvoj in poglobitev teološke misli vse do danes.
369
