Page 163 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 163
vekoslav grmič
Pogled sodobnega katoliškega teologa na Luthra2
Vekoslav Grmič
Ob pogledu na Luthra, kakršen naj bi bil glede na naslov mojega raz-
mišljanja, se mi vsiljuje občutek nemoči, da bi podal tisto podobo, ki bi
ustrezno izrazila vsebino Luthrove osebnosti, njegove misli in njegovega
dela. Martin Luther je takšna osebnost, da vsak poskus, ki ga želi iskre-
no prikazati, nujno ostane okrnjeno, nedokončano in nepopolno delo,
torzo. Za moj skromen razmislek ima to spoznanje še poseben pomen.
Zastavlja pa se mi ta trenutek tudi vprašanje, kakšen pomen naj dam
izrazu »sodoben«. Človek je namreč lahko formalno sodoben, tako da
pač ravna v skladu s splošno veljavnimi pravili svojega časa in se rav-
na po večini. Lahko pa je tudi vsebinsko sodoben in upošteva ustvar-
jalni tok človeške misli in njene dosežke ter si prizadeva, da bi čim bolj
prisluhnil znamenjem časa in nanje odgovoril. Takšna drža ga seve-
da more narediti v nekem pogledu celo nesodobnega, ker pač za mno-
ge prehiteva čas.
Slednjič ni tako preprosto prilaščati si naziv »katoliški teolog«. Dobro
vemo, da imamo danes tudi v katoliški Cerkvi različne teološke smeri,
ki so včasih vsaj tako različne kakor teologije različnih krščanskih ve-
roizpovedi. Te smeri so kdaj pa kdaj tudi močno izključevalne, tako da
le s težavo priznavajo druga drugi katoliško oznako. Zato večkrat nale-
timo na očitke, ki komu odrekajo, da bi bil katoliški teolog, čeprav mu
še na misel ne pride, da bi to ne želel biti. Pogosto namreč za pravover-
nost ni dovolj, da človek ni v nasprotju z dogmatičnimi opredelitvami
Cerkve, cerkvenega učiteljstva, temveč bi nekateri hoteli, da bi se vsi te-
ologi držali tudi iste teološke smeri, iste šole in celo zagovarjali isto »po-
litično prepričanje« ali se vsaj vzdržali naklonjenosti tistim gibanjem,
ki jih je papež Janez XXIII. imel v mislih v okrožnici Pacem in terris in
jim kljub svetovnonazorskim razlikam v primeri s krščanstvom izre-
kel priznanje.
2 Razprava je bila izdana v Znamenje 13 (6): 501–7. Za namene pričujoče objave je bila
lektorirana in uredniško dopolnjena.
371
Pogled sodobnega katoliškega teologa na Luthra2
Vekoslav Grmič
Ob pogledu na Luthra, kakršen naj bi bil glede na naslov mojega raz-
mišljanja, se mi vsiljuje občutek nemoči, da bi podal tisto podobo, ki bi
ustrezno izrazila vsebino Luthrove osebnosti, njegove misli in njegovega
dela. Martin Luther je takšna osebnost, da vsak poskus, ki ga želi iskre-
no prikazati, nujno ostane okrnjeno, nedokončano in nepopolno delo,
torzo. Za moj skromen razmislek ima to spoznanje še poseben pomen.
Zastavlja pa se mi ta trenutek tudi vprašanje, kakšen pomen naj dam
izrazu »sodoben«. Človek je namreč lahko formalno sodoben, tako da
pač ravna v skladu s splošno veljavnimi pravili svojega časa in se rav-
na po večini. Lahko pa je tudi vsebinsko sodoben in upošteva ustvar-
jalni tok človeške misli in njene dosežke ter si prizadeva, da bi čim bolj
prisluhnil znamenjem časa in nanje odgovoril. Takšna drža ga seve-
da more narediti v nekem pogledu celo nesodobnega, ker pač za mno-
ge prehiteva čas.
Slednjič ni tako preprosto prilaščati si naziv »katoliški teolog«. Dobro
vemo, da imamo danes tudi v katoliški Cerkvi različne teološke smeri,
ki so včasih vsaj tako različne kakor teologije različnih krščanskih ve-
roizpovedi. Te smeri so kdaj pa kdaj tudi močno izključevalne, tako da
le s težavo priznavajo druga drugi katoliško oznako. Zato večkrat nale-
timo na očitke, ki komu odrekajo, da bi bil katoliški teolog, čeprav mu
še na misel ne pride, da bi to ne želel biti. Pogosto namreč za pravover-
nost ni dovolj, da človek ni v nasprotju z dogmatičnimi opredelitvami
Cerkve, cerkvenega učiteljstva, temveč bi nekateri hoteli, da bi se vsi te-
ologi držali tudi iste teološke smeri, iste šole in celo zagovarjali isto »po-
litično prepričanje« ali se vsaj vzdržali naklonjenosti tistim gibanjem,
ki jih je papež Janez XXIII. imel v mislih v okrožnici Pacem in terris in
jim kljub svetovnonazorskim razlikam v primeri s krščanstvom izre-
kel priznanje.
2 Razprava je bila izdana v Znamenje 13 (6): 501–7. Za namene pričujoče objave je bila
lektorirana in uredniško dopolnjena.
371
