Page 162 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 162
bilo je povedano
Mislim, da se po vsem tem lahko pridružimo sodbi kardinala
Willebrandsa, ki jo je izrekel na zborovanju v Evianu pri Ženevi leta
1970. Takole je dejal (v Pesch 1982, 272):
Na zborovanju, ki ima za temo »Poslanstvo za svet«, je dobro, da se
spomnimo moža, ki mu je bilo opravičenje »articulus stantis et cadentis
ecclesiae«. V tem pogledu nam more biti skupen učitelj, da namreč mora
Bog ostati Gospod in da je naš najpomembnejši odgovor popolno zaupa-
nje in češčenje Boga.
Kakor pa smo mogli spoznati iz tega razmišljanja o temeljnih pou-
darkih Luthrove teologije, nam je lahko Luther še v marsičem drugem
skupen učitelj, če ga le poskušamo brez predsodkov razumeti. Zato mo-
remo biti veseli vseh premikov, ki so danes vidni v katoliških vrstah gle-
de vrednotenja Luthra in njegovega dela. Katoličani smo postali pravič-
nejši v svojih pogledih na tega velikega reformatorja. Ta ugotovitev je
pomembna ob 500-letnici njegovega rojstva, čeprav izraža nekaj, kar se
je zgodilo šele po več stoletjih.
literatura
Friedell, Egon. 1982. Kulturgeschichte der Neuzeit 1. München: Deutscher Taschenbu-
ch Verlag.
Hacker, Paul. 1966. Das Ich im Glauben bei Martin Luther: Der Ursprung der anthro-
pozentrischen Religion. Gradec, Dunaj in Köln: Styria
Hirsch, Emanuel. 1963. Hilfsbuch zum Studium der Dogmatik. Berlin: Walter de
Gruyter.
Lohse, Bernhard. 1982. Martin Luther: Eine Einführung in sein Leben und sein Werk.
München: Beck.
Lortz, Joseph. 1982. Die Reformation in Deutschland. Freiburg, Basel in Dunaj: Herder.
Loewenich, Walter von. 1982. Martin Luther: Der Mann und das Werk. München: List.
Pesch, Otto Hermann. 1982. Hinführung zu Luther. Mainz: Grünewald.
370
Mislim, da se po vsem tem lahko pridružimo sodbi kardinala
Willebrandsa, ki jo je izrekel na zborovanju v Evianu pri Ženevi leta
1970. Takole je dejal (v Pesch 1982, 272):
Na zborovanju, ki ima za temo »Poslanstvo za svet«, je dobro, da se
spomnimo moža, ki mu je bilo opravičenje »articulus stantis et cadentis
ecclesiae«. V tem pogledu nam more biti skupen učitelj, da namreč mora
Bog ostati Gospod in da je naš najpomembnejši odgovor popolno zaupa-
nje in češčenje Boga.
Kakor pa smo mogli spoznati iz tega razmišljanja o temeljnih pou-
darkih Luthrove teologije, nam je lahko Luther še v marsičem drugem
skupen učitelj, če ga le poskušamo brez predsodkov razumeti. Zato mo-
remo biti veseli vseh premikov, ki so danes vidni v katoliških vrstah gle-
de vrednotenja Luthra in njegovega dela. Katoličani smo postali pravič-
nejši v svojih pogledih na tega velikega reformatorja. Ta ugotovitev je
pomembna ob 500-letnici njegovega rojstva, čeprav izraža nekaj, kar se
je zgodilo šele po več stoletjih.
literatura
Friedell, Egon. 1982. Kulturgeschichte der Neuzeit 1. München: Deutscher Taschenbu-
ch Verlag.
Hacker, Paul. 1966. Das Ich im Glauben bei Martin Luther: Der Ursprung der anthro-
pozentrischen Religion. Gradec, Dunaj in Köln: Styria
Hirsch, Emanuel. 1963. Hilfsbuch zum Studium der Dogmatik. Berlin: Walter de
Gruyter.
Lohse, Bernhard. 1982. Martin Luther: Eine Einführung in sein Leben und sein Werk.
München: Beck.
Lortz, Joseph. 1982. Die Reformation in Deutschland. Freiburg, Basel in Dunaj: Herder.
Loewenich, Walter von. 1982. Martin Luther: Der Mann und das Werk. München: List.
Pesch, Otto Hermann. 1982. Hinführung zu Luther. Mainz: Grünewald.
370
