Page 168 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 168
bilo je povedano
nici najtesneje povezana z njegovim razumevanjem vere, ki smo se ga
že dotaknili.
Po veri postane človek »nova stvar«, postane »duhoven, notranji, nov
človek«. Zato opravlja tudi dela, ki mu jih vera narekuje. Opravlja jih
tako, da ne čuti, kakor da bi mu jih kdo od zunaj naložil, temveč jih
opravlja z veseljem, sproščeno in svobodno.
Dobra dela ne naredijo moža dobrega, temveč dober mož opravlja dob-
ra dela. Hudobna dela ne naredijo moža hudobnega, temveč hudoben mož
opravlja hudobna del. Tako mora vedno biti bitje dobro ali biti oseba dob-
ra pred vsemi dobrimi deli in dobra dela potem izhajajo iz dobre osebe.
(Luther 1983, 29)
Luther jemlje vero res zelo resno kot stik z Bogom, kot milost, kot uči-
nek Božje dejavnosti, ki človeka opravičuje in mu daje posebno moč, da
živi iz vere ali opravlja dobra dela, kakršna mu vera narekuje in omogoča.
Tako, glej, izvirata iz vere ljubezen in veselje v Gospodu, iz ljubezni pa
vedra, vesela in svobodna misel, da človek služi bližnjemu brez ozira na
hvaležnost ali nehvaležnost, hvalo ali grajo, dobiček ali izgubo. (Luther
1983, 10)
In v tem je sproščenost, je svoboda kristjana. Luther potem poveže
svetopisemsko svobodo s služenjem. Zato postavi znano načelo (str. 9):
Kristjan je povsem svoboden gospodar nad vsem in ni nikomur podlo-
žen. Kristjan je vdan služabnik in vsakemu podložen.
Ker kristjanova svoboda izvira v resnici iz njegove vere, ki včlenjuje
ljubezen in ponižnost kot sestavnici novega življenja v Jezusu Kristusu
in po njem, je razumljivo, da je krščanska svoboda hkrati ljubezenska
služba, da je služenje, da je hkrati tudi gospodovanje in vdana služba.
Te Luthrove misli so pomembne za duhovno življenje sploh, poseb-
no pa še za pravilno razumevanje krščanske morale. Ne gre za spolnje-
vanje nekih predpisov ali zakonov, ki naj bi ga kristjan jemal nase kot
breme, temveč gre za pripravljenost, da se da voditi Božjemu Duhu, da
se odpre Bogu in tako pusti ljubezni prosto pot in možnost delovanja.
376
nici najtesneje povezana z njegovim razumevanjem vere, ki smo se ga
že dotaknili.
Po veri postane človek »nova stvar«, postane »duhoven, notranji, nov
človek«. Zato opravlja tudi dela, ki mu jih vera narekuje. Opravlja jih
tako, da ne čuti, kakor da bi mu jih kdo od zunaj naložil, temveč jih
opravlja z veseljem, sproščeno in svobodno.
Dobra dela ne naredijo moža dobrega, temveč dober mož opravlja dob-
ra dela. Hudobna dela ne naredijo moža hudobnega, temveč hudoben mož
opravlja hudobna del. Tako mora vedno biti bitje dobro ali biti oseba dob-
ra pred vsemi dobrimi deli in dobra dela potem izhajajo iz dobre osebe.
(Luther 1983, 29)
Luther jemlje vero res zelo resno kot stik z Bogom, kot milost, kot uči-
nek Božje dejavnosti, ki človeka opravičuje in mu daje posebno moč, da
živi iz vere ali opravlja dobra dela, kakršna mu vera narekuje in omogoča.
Tako, glej, izvirata iz vere ljubezen in veselje v Gospodu, iz ljubezni pa
vedra, vesela in svobodna misel, da človek služi bližnjemu brez ozira na
hvaležnost ali nehvaležnost, hvalo ali grajo, dobiček ali izgubo. (Luther
1983, 10)
In v tem je sproščenost, je svoboda kristjana. Luther potem poveže
svetopisemsko svobodo s služenjem. Zato postavi znano načelo (str. 9):
Kristjan je povsem svoboden gospodar nad vsem in ni nikomur podlo-
žen. Kristjan je vdan služabnik in vsakemu podložen.
Ker kristjanova svoboda izvira v resnici iz njegove vere, ki včlenjuje
ljubezen in ponižnost kot sestavnici novega življenja v Jezusu Kristusu
in po njem, je razumljivo, da je krščanska svoboda hkrati ljubezenska
služba, da je služenje, da je hkrati tudi gospodovanje in vdana služba.
Te Luthrove misli so pomembne za duhovno življenje sploh, poseb-
no pa še za pravilno razumevanje krščanske morale. Ne gre za spolnje-
vanje nekih predpisov ali zakonov, ki naj bi ga kristjan jemal nase kot
breme, temveč gre za pripravljenost, da se da voditi Božjemu Duhu, da
se odpre Bogu in tako pusti ljubezni prosto pot in možnost delovanja.
376
